Porabite danes za zabavo manj kot nekoč? Kaj pa za otroke ali zdravstveno oskrbo? Izkušnje in raziskave kažejo, da je poraba sredstev v različnih življenjskih obdobjih pač različna, saj se spreminjajo tako potrebe in želje kot finančne zmožnosti.
Slovenska statistika kaže, da povprečno gospodinjstvo največ porabi za osnovno bivanje (31 odstotkov), prevoz (16,8 odstotka), hrano in brezalkoholne pijače (14,3 odstotka) ter zabavo, kulturo in rekreacijo (8,7 odstotka). Sledijo izobraževanje, alkohol in tobak, oblačila in obutev, socialna varnost in zavarovanja ter dodatni zdravstveni izdatki in komunikacija.
Toda ti podatki ne kažejo sestave porabe finančnih sredstev v posameznem življenjskem obdobju. Strokovnjaki življenjsko premico običajno delijo na obdobje do 30. leta, sledita dve delovno aktivni obdobji (od 30 do 50 let in od 50 do 64 let) ter obdobje pokoja. Podatki o porabi v teh obdobjih so lahko izjemno ilustrativni. Kažejo namreč, koliko sredstev v neki dobi ljudje porabijo za slog življenja, primeren trenutni starosti.
Najmanj za pokojnino
Tudi statistika kaže, da mladi do 30. leta daleč največ sredstev izmed vseh starostnih skupin namenijo za izobraževanje, razmeroma veliko porabijo še za prevoz in komunikacijo, najmanj pa za hrano, socialno varnost in dodatne zdravstvene stroške. To potrjuje, da je mladim misel na pokojnino še zelo tuja.
Vsega največ
Za obdobje med 30. in 49. letom je značilna največja poraba v večini kategorij. Edina izjema je izobraževanje, za katero se nameni manj kot v obdobju do 30. leta. To je čas, ko ljudje akumuliramo premoženje, imamo praviloma tudi največ razpoložljivih sredstev, hkrati pa je v tej dobi največ izdatkov, tudi za otroke.
Do pokoja večina ljudi že odplača kredite in je povečini preskrbljena z osnovnim premoženjem, kot je nepremičnina.
Vir: NLB