Internet je v sodobnem svetu za mnoge ključnega pomena, saj ga uporabljamo praktično za vse – z Internetno povezavo dostopamo do e-poštnih sporočil, iščemo novice, beremo e-knjige ali e-novice, si ogledamo filme ter druge krajše posnetke ali videospote pesmi. Seveda bi ta seznam lahko še nadaljevali, saj z razlogom stoji sodobna miselnost “Internet je okno v svet”.
Vsekakor pa velja tudi, da ima vsaka dobra stvar tudi svoje slabost. Internet ima namreč ogromen potencial za širjenje goljufij (anlg. scam) in lažnih informacij. Nekatere so zelo očitne, druge malenkost bolj prefinjene, pri tretjih pa je skoraj nemogoče prepoznati, da gre za kompleksno prevaro. Te, zadnje žal postajajo vse bolj pogoste, za kar je verjetno glavni krivec umetna inteligenca, ki je pred dobrim letom postala splošno dostopna vsakemu posameznemu uporabniku.
Kako prepoznate spletne prevare?
Dostop na daljavo – do osebnega računalnika
– Bodite pozorni na klice prek aplikacij za komuniciranje (Viber, Whatsapp, ipd.), ki od vas zahtevajo prijavo v spletno ali mobilno banko. Znani so primeri poskusov zlorabe pri katerih goljufi uporabnike pokličejo (po telefonu, aplikaciji Viber, …) in se izdajajo za tehnično pomoč, po navadi Microsoftovo.
Tekom telefonskega pogovora poskusijo uporabnika prepričati, da jim omogoči dostop do računalnika in/ali mobilnega telefona, s čimer lahko v celoti prevzamejo nadzor nad njegovimi napravami.
PRIPOROČILO: Banka po telefonu ali SMS sporočilu nikoli ne zahteva avtentikacijskih podatkov za uporabo spletne ali mobilne banke oz. katerih koli drugih identifikatorjev kot so: PIN koda, geslo, enkratno geslo OTP za dostop do spletne banke, 3-mestna varnostna koda na kartici.
Phishing prevare
Goljufi preko lažnih spletnih strani, družbenih omrežji, elektronske pošte ali preko spletnih obrazcev pridobijo osebna uporabniška imena in gesla za dostop do spletnih plačilnih kanalov. Phishing prevara se po navadi začne z lažnim elektronskim ali SMS sporočilom, kjer se pošiljatelj predstavlja kot lažni ponudnik bančnih storitev. Taka sporočila vsebujejo povezave do lažnih spletnih strani, ki so podobna uradnim stranem bančnih institucij, kjer goljufi pridobijo varnostne podatke za vstop v spletno banko, v kateri nato izvedejo neodobreno plačilo.
PRIPOROČILO: Če ste prejeli sumljivo elektronsko pošto ali SMS, ne odpirajte prilog, ne klikajte na povezave.
Vdor v elektronsko pošto
Dobili ste elektronsko pošto, kjer vas poslovni partner obvešča o menjavi bančnega računa ter vas naproša, da sredstva nakažete na novi račun. Bodite pozorni, obstaja možnost, da ste dobili pošto s strani goljufa.
Vrivanje v komunikacijo je tip prevare, pri kateri prevaranti vdrejo v elektronsko pošto vašega podjetja ali vašega poslovnega partnerja. Goljuf na fakturi spremeni številko bančnega računa za plačilo blaga. Resničen prodajalec blaga/izdelka tako ne dobi vaših nakazanih sredstev, saj gredo vaša sredstva na račun goljufov.
PRIPOROČILO: Vsa sumljiva sporočila preverite – s preprostim telefonskim klicem se lahko pri pošiljatelju prepričate, ali je poslano sporočilo prevara ali ne.
Spletne prevare – krediti
Na spletu ali družbenih omrežjih se pojavljajo oglasi za najem ugodnega kredita. Goljufi navajajo ugodne obrestne mere in nezahtevne odobritvene pogoje. Zahteva pa se vnaprejšnje plačilo stroškov za samo odobritev kredita. Po plačilu začetnih stroškov se praviloma pojavljajo nove zahteve, dokler je plačnik pripravljen izvajati transakcije.
PRIPOROČILO: Pri kreditih banka nikoli ne zahtevamo predplačila za sklenitev kredita. Stroški so vedno obračunani s sklenitvijo kredita. Tudi preveč ugodna obrestna mera je lahko znamenje prevare.
Trgovanje z vrednostnimi papirji in kripto valutami
Za tovrstne goljufije je značilno, da storilci na spletu ponujajo različne oblike lahkega zaslužka, pri čemer potencialne oškodovance privabljajo z možnostjo vlaganja sredstev v različne oblike naložb (kripto valute, zlato, sklade,…) in z obljubami o nerealno visoki donosnosti.
PRIPOROČILO: Najbolje se je ravnati po pravilu, če zveni preveč dobro, da bi bilo resnično, navadno res ni.
Lažne spletne trgovine
Pri spletnem nakupovanju si vzemite čas – natančno preverite spletno trgovino in se obvarujete pred kasnejšo finančno škodo. Preglejte kontakte spletne trgovine in pogoje poslovanja. Preverite oceno spletne strani, ki so jo podale stranke (npr. Trustpilot, itd). Bodite pozorni tudi, ali lahko kupljeno vrnete, ali imajo naveden kontakt, v primeru vprašanj, pritožb. Na ta način se boste lažje prepoznali, katere spletne trgovine so zaupanja vredne.
PRIPOROČILO: Posebej bodite pozorni na izredno ugodne ponudbe oz. nerealne cene. In možnost brezplačnega pošiljanja po celem svetu, brez omejitev.
Denarne mule
»Denarne mule« oziroma prenašalci denarja lahko vede ali nevede postanete tudi vi. Gre za primere, ko vas neznanci oziroma razna podjetja prepričajo, da na svoj račun prejmete nakazilo ukradenega ali nezakonito pridobljenega denarja in ga nato nakažete naprej.
PRIPOROČILO: Bodite pazljivi, prepričajte se, da ali je to, kar počnete, legalno. Prevaranti vam lahko predstavijo lažno zgodbo in največkrat sploh ne boste vedeli, da gre v resnici za nezakonito pridobljen denar.
Kako prepoznati sporočila banke NLB?
‘‘V elektronski pošti od strank nikoli ne zahtevamo osebnih podatkov, gesel ali številk kartic. Po telefonu ali SMS sporočilu nikoli ne zahtevamo avtentikacijskih podatkov za uporabo spletne ali mobilne banke oz. katerih koli drugih identifikatorjev kot so: PIN koda, geslo, enkratno geslo OTP za dostop do spletne banke, 3-mestna varnostna koda na kartici (CVC2/CVV2),” opozarjajo na NLB.
Elektronska sporočila banke vedno prejmete le iz e-naslova, ki se konča z nlb.si.
Preverite, ali je naslov spletne strani, ki ste jo prejeli v sporočilu pravilen. V naslednjem koraku preverite tudi naslov na končni strani. Pravilen dostop do NLB Klika je https://klikotp.nlb.si.
Sporočila goljufov ustvarjajo nujo po takojšnjem reagiranju, drugače bo vaša kartica npr. blokirana. Banka svoja sporočila pošilja pravočasno. Stranka ima vedno dovolj časa, da se odzove na prošnjo banke.
Pozorni bodite tudi na slovnične napake v besedilu. Nepravilna raba jezika in ločil nakazuje na prevaro.
Vir: NLB, d.d. in Računalniške novice