Raziskovalci Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani so pred časom 800 ljudi povprašali o stvareh, ki jih osrečujejo. Na seznamu so se poleg zdravja, ljubezni in družine znašli tudi hišni ljubljenčki. Skrb zanje osrečuje skoraj 60 odstotkov Slovencev.
A kljub temu bi se morali ljudje, preden se odločijo za nakup živali, vprašati, koliko jih bo ta stala. Sploh v primeru bolezni lahko stroški zrastejo v nebo.
Pasja sreča
Tako mačke kot pse lahko dobite brezplačno: v zavetišču, pri sosedih ali znancih. Pogosto boste tako kakšno žival tudi rešili. A marsikdo se vseeno odloči, da bi raje imel svojo zaželeno pasmo. To pa stane.
Srednje velik pes, ki tehta okoli 18 kilogramov, lastnika mesečno stane okoli 60 evrov. Desetkilogramski paket cenejših briketov se dobi že za pet evrov, bolj kakovostni stanejo od 10 do 12 evrov. Ena ampula za zaščito proti zajedavcem stane 10 evrov, sredstvo nanesete denimo enkrat na mesec. Potem so tu še enkratni stroški, kot so cepljenje, povodci, igrače, ležišče.
Žival kot naložba?
Medtem ko je za večino ljudi hišni ljubljenček s finančnega vidika predvsem strošek, četudi čisto prostovoljen, pa nekateri z njihovo vzrejo tudi služijo.
»Ljubiteljski vzreditelji si z leglom morda povrnejo stroške, profesionalnim pa lahko, potem ko uredijo vso potrebno dokumentacijo, cepljenja, čipiranje in podobno, ostane znesek v vrednosti enega ali dveh mladičev,« pojasnjuje kinološki sodnik Andrej Kočar. Glede na visoke cene nekaterih pasem si lahko predstavljate tudi dobiček. Nekaj zasluži tudi lastnik samca, ki mu mora lastnik samice običajno odstopiti ali izplačati enega mladička.
»Ne poznam nikogar, ki bi živel izključno od vzreje psov, gre bolj za nekakšno dopolnilno dejavnost,« pravi Andrej Kočar.A treba je vedeti, da imajo vzreditelji tudi višje stroške. Če želijo svoje živali dobro »tržiti«, jih morajo voziti na razstave, saj so zmagovalni naslovi najboljša reklama. Samo prijavnina na eno razstavo pa znaša od 30 do 40 evrov. Ob vseh stroških bi se s prihodki od vzreje težko prebili skozi mesec.
Veterinarski stroški
Največji delež stroškov za žival so poleg hrane gotovo obiski pri veterinarju. Cepljenje proti steklini je zakonsko obvezno in tudi edino, ki ga opravlja večina lastnikov psov. Prva tri leta je treba psa redno cepiti, nato je dovolj cepljenje na dve ali tri leta. Cena cepljenja je enotna: 31,42 evra.
»Pri prvem cepljenju proti steklini psa tudi opremimo s čipom, izdamo potni list in ga vpišemo v centralni register psov, kar stane 61 evrov,« pojasnjujejo na Veterinarski postaji Ljubljana.
Pri mačkah je cepljenje obvezno le za tiste živali, ki potujejo v tujino. Te potrebujejo tudi čip in potni list. Cena cepljenja proti steklini je dobra dva evra nižja kot za pse.
Motnje v denarnici
A pravi veterinarski stroški nastanejo, če žival zboli. »Najbolj pogosto zdravimo gastroenteritis, torej bruhanje in drisko,« povedo na Veterinarski postaji Ljubljana. Cene zdravljenja pa se zelo razlikujejo. Različne cenike imajo že same ambulante. Tako je lahko razlika v ceni za enako storitev od 20 do 40 evrov.
Ko imaš žival, nisi več čisto svoboden, saj je tudi žival odgovornost.Če pa gre pri ljubljenčku za kaj več kot prebavne motnje, lahko motnje v denarnici doživi lastnik. Operacija ledvičnih kamnov pri mački in potrebna zdravila na primer stanejo okoli 350 evrov.
Od kač do rib
Prepričana je, da je kača eden od cenovno najbolj ugodnih ljubljenčkov. Pomaga seveda, če se kač ne bojite. Katja Valant je za devet mesecev starega kačjega mladička odštela 90 evrov, dodatnih 120 jo je stal rabljen terarij, še 20 evrov grelnik. Okoli pet evrov na leto odšteje še za vrečo sekancev, ki jih natrese v terarij.
Akvaristka Tjaša Kotnik ima dva akvarija, enega 300- in enega 40-litrskega. Večji akvarij jo je stal 350 evrov. Bil je rabljen, vključeval pa je vso dodatno opremo. »Če bi kupila novega, bi le za akvarij plačala 400 evrov, dodatnih 500 bi me prišli še akvarijska omarica in druga oprema.«
Začetni strošek ljubiteljev rib je torej precej visok, sploh če kupujejo velik akvarij. Malce pa so stroški odvisni tudi od tega, kako iznajdljivi ste, pravi sogovornica: »Kamenje in korenino sem nabrala, akvarijske rastline pa dobila pri kolegih akvaristih.« Če jih ne bi, bi bila njena denarnica lažja še za kakih 100 evrov. Prav toliko stanejo tudi ribe. Tekoči stroški pa so nižji: »Na mesec za akvarij zapravim od 40 do 80 evrov.« Naša sogovornica v ta izračun ni vštela stroškov elektrike in vode. Stroški slednje so zanemarljivi, stroški za elektriko pa so odvisni od grelnika, črpalke ter števila in moči svetil. Konec meseca lahko na računu za elektriko – sploh, če gre za akvarij z morskimi ribami – to pomeni tudi slabo tretjino celotnega zneska.
Vir: NLB