Na strokovnem srečanju Aktiva socialnih delavcev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije z naslovom Izzivi obvladovanja demence v domovih za starejše je namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc izpostavila sistemske izzive pri obravnavi oseb z demenco.
Poudarila je, da Varuh človekovih pravic že več kot desetletje opozarja na prezasedenost, neustrezne bivanjske pogoje in pomanjkanje strokovnega kadra na varovanih oddelkih. »Strategija za obvladovanje demence do leta 2030 je bila pred dvema letoma sicer sprejeta, kar pozdravljamo. A glavni cilj ni njen sprejem, temveč izvajanje. Od Ministrstva za zdravje pričakujemo odgovore o uresničevanju strategije in naslednjih korakih,« je dejala.
Opozorila je tudi na potrebo po deinstitucionalizaciji in večji dostopnosti drugih oblik skrbi za starejše ter nujnosti pospešitve vzpostavljanja sistema dolgotrajne oskrbe. Srečanje, ki je 26. maja 2025 potekalo v Ankaranu, je prispevalo k širšemu premisleku o staranju in odnosu do starejših.
»Poročila Državnega preventivnega mehanizma kažejo, da je čakanje na prosto mesto v varovanih oddelkih sistemski problem, ki ga država ne rešuje učinkovito,« je poudarila. Starejši z demenco pogosto čakajo predolgo, tudi v ustanovah, kjer bivanje zanje ni ustrezno – kot so psihiatrične bolnišnice. Varuh že dolgo poziva pristojne k povečanju kapacitet, boljšemu pretoku informacij, ustanovitvi specializiranih enot in koordinacijske funkcije za namestitve.
Nujna je tudi priprava načrta deinstitucionalizacije, ki naj pomeni premik od institucionalnega mišljenja k samostojnemu življenju posameznika. S staranjem prebivalstva – do leta 2060 naj bi delež starejših presegel 29 % – potrebe po dolgotrajni oskrbi naraščajo, sistem pa se po besedah namestnice varuha razvija prepočasi.
Konvencija ZN o pravicah invalidov se še ne izvaja v celoti. Strategija za obvladovanje demence, sprejeta julija 2023, je pozitiven korak, a po mnenju Varuha odpira številna vprašanja, ki jih je Varuh maja naslovil na Ministrstvo za zdravje: ali je strategija že evalvirana, kakšni so rezultati, kateri predlogi so bili pripravljeni za politične odločevalce, ali je kadrovska pokritost zadostna in kaj je načrtovano do konca 2025.
Za izboljšanje položaja starejših z demenco je po besedah dr. Možine Zupanc ključna krepitev pomoči v skupnosti in hkrati zagotavljanje kakovostnega institucionalnega varstva. Demenca je namreč eden glavnih razlogov, zakaj bo institucionalno varstvo ostalo nujno. Varovani oddelki morajo postati prostori zaščite, kar zahteva vlaganja, politično voljo in družbeno zrel odnos do staranja. Nujni so tudi mednarodni ukrepi, vključno s konvencijo za zaščito starejših. Ključno pa ostaja dolgoročno spodbujanje spoštovanja starejših in medgeneracijska solidarnost.
(vir: https://www.varuh-rs.si/kaj-delamo/skrb-za-pravice-posebej-ranljivih-skupin/starejsi/levi-meni/novica/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=8102&cHash=379a318288da3d03db1eb306fb741f51)