V zadnjih letih je izraz deepfake postal del vsakdanjega govora, predvsem zaradi hitrega napredka umetne inteligence. Gre za tehnologijo, ki z uporabo algoritmov strojnega učenja ustvarja zelo realistično video ali zvočno vsebino, kjer oseba na posnetku govori ali počne nekaj, česar v resnici ni. Rezultat je lahko tako prepričljiv, da je pogosto težko ločiti med resničnim in umetno ustvarjenim materialom.
Deepfake ima lahko pozitivne uporabe – od filmske industrije in vizualnih učinkov do ustvarjanja učnih vsebin in digitalne umetnosti. A hkrati prinaša resne nevarnosti, kot so širjenje dezinformacij, manipulacija javnega mnenja ali kraja identitete. Zaradi tega postaja digitalna pismenost in kritično razmišljanje pri prepoznavanju takšnih vsebin ključnega pomena.
Da bi se zaščitili pred negativnimi posledicami, strokovnjaki svetujejo preverjanje virov, uporabo orodij za prepoznavanje manipulacij ter previdnost pri deljenju videoposnetkov in avdio posnetkov, ki so sumljivi ali preveč senzacionalni. Deepfake nas spominja, da v digitalnem svetu ni vse, kar vidimo, resnično, in nas uči pomembnosti kritičnega razmišljanja.