Ko se temperature začnejo spuščati in sončni žarki postanejo redkejši, pogosto slišimo nasvet, naj v hladnejših mesecih zaužijemo več vitamina D. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da telo ne potrebuje večjega odmerka, temveč da izziv pomeni dejstvo, da ga pozimi ne more proizvesti v zadostni količini.
Koliko vitamina D dejansko potrebujemo?
Ne glede na letni čas naj bi odrasli imeli zagotovljen vnos okoli 15 do 20 mikrogramov vitamina D na dan. Poletne razmere nam to pogosto omogočajo, saj je sonce dovolj močno za sintezo vitamina D v koži. A ko nastopi jesen in pozimi – predvsem v naši geografski širini – postane UV-intenzivnost premalo višja, da bi tvorbo pokrila potrebe.
Zakaj pozimi nastane težava
V Sloveniji – in podobnih zemljepisnih širinah – je v obdobju od oktobra naprej moč UV-žarkov, potrebnih za sintezo vitamina D v koži, pogosto prenizka. Hkrati je zimski jedilnik pogosto manj osredotočen na živila, bogata z vitaminom D (npr. mastne ribe), zato prehranski vnos ne zadostuje. Raziskave kažejo, da je delež odraslih, ki prek običajne prehrane zadostno količino vitamina D pridobijo, zelo majhen.
Ali to pomeni, da moramo «jemati več» vitamina D?
Odgovor je nekoliko odtenkov: ključ ni v tem, da bi nujno presegali priporočene količine, ampak da poskrbimo, da vsaj dosežemo priporočen vnos in spremljamo situacijo pri sebi. Strokovnjaki zato svetujejo, da se v hladnejših mesecih bolj zavestno odločamo za vire vitamina D — bodisi z ustrezno prehrano bodisi, če je to primerno, z dodatki. Vendar to ne pomeni, da je treba skozi celo leto jemati zelo visoke doze. Pri tem je pomembno poudariti, da je vitamin D topen v maščobah in se v telesu shranjuje — pretiravanje zato lahko prinese neželene učinke.
Praktični koraki za hladnejši čas
Če želimo poskrbeti za zadostno raven vitamina D v jesensko-zimskem času, lahko upoštevamo naslednje:
- Izpostavljenost soncu: Če vremenske razmere dopuščajo, naj bo čas na prostem dovolj, da koža vsaj delno pride v stik s soncem – tudi topla oblačila ne preprečijo popolnoma absorpcije, vendar je intenzivnost žarkov pozimi pogosto premalo visoka za sintezo vitamina D.
- Prehrana: V jedilnik vključimo živila, ki so naravno bogata z vitaminom D – mastne ribe (kot so losos, skuša, sardele), jajčni rumenjaki, obogateni mlečni izdelki ali druge obogatene hrane.
- Dodatki: Če obstaja možnost, da z ustrezno izpostavljenostjo soncu in prehrano ne zadostimo potrebam — npr. če preživimo večino časa v zaprtih prostorih, smo starejši ali imamo temnejšo kožo — je smiselno razmisliti o dodatku vitamina D. Pri tem se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom ali strokovnjakom.
Torej, ko se temperature znižajo, naše telo ne “zahteva” avtomatično več vitamina D v smislu načina delovanja. Izziv je predvsem v tem, da ga pozimi težje pridobimo — tako iz sonca kot iz običajne prehrane. Zavedanje tega dejstva in prilagoditev navad (več pozornosti k prehrani, spremljanje izpostavljenosti soncu, po potrebi dodatki) lahko ključni za ohranjanje dobre preskrbljenosti s tem pomembnim vitaminom.
Vir: Vizita.si