Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je, 22. 5. 2026, skupaj z namestnico dr. Dijano Možina Zupanc in sodelavkami ločeno srečala s predstavnicami društva Srebrna nit in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Na obeh srečanjih so obravnavale ključne izzive starajoče se družbe in opozorile na nujnost celovitih sistemskih rešitev za zaščito pravic starejših.
»Starejših je vse več, njihove potrebe pa postajajo vse kompleksnejše. Potrebujemo bolj organizirano in sistemsko zaščito njihovih pravic. Nujna so tudi skupna in kontinuirana prizadevanja različnih institucij in nevladnih organizacij za uveljavitev pravice do dostojne starosti v praksi,« je poudarila varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek.
Sogovornice so ugotavljale, da je skrb za starejše v Sloveniji regijsko zelo neenakomerno urejena, številne težave pa ostajajo brez ustreznega sistemskega odziva države. Posebej so izpostavile potrebo po ustanovitvi posebnega varuha oziroma zagovornika pravic starejših, ki bi deloval v okviru institucije Varuha človekovih pravic (Varuh). Po mnenju varuhinje bi bilo mogoče razmisliti o modelu zagovorništva starejših, ki bi bil lahko regijsko organiziran po vzoru zagovornikov otrok ali zastopnikov pacientovih pravic. Ob tem je varuhinja še poudarila, da bodo za učinkovite spremembe potrebni tudi zakonodajni posegi in konstruktiven dialog z vlado.
Večji del pogovorov je bil namenjen tudi digitalizaciji zdravstvenega sistema. Tako predstavnice Srebrne niti kot ZDUS-a so opozorile, da številni starejši zaradi digitalnih ovir težje dostopajo do zdravstvenih storitev, naročanja in zdravstvene dokumentacije. Posebno zaskrbljenost povzroča centralizacija zdravstvenih podatkov ter vprašanje varovanja zasebnosti in dostojanstva posameznika.
Posebno pozornost so namenile tudi drugim težavam starejših v zdravstvu. Po ocenah sogovornic se zdravstvene težave starejših prepogosto pripisujejo zgolj starosti in niso ustrezno naslovljene, rehabilitacije pa so starejšim pogosto nedostopne. V ZDUS so kritični do starostnih omejitev pri presejalnih programih, dostopu do kreditov ter drugih storitev, kjer starost postaja razlog za diskriminacijo.
Predstavnice Srebrne niti so posebej opozorile na težave pri dolgotrajni oskrbi, na dolge čakalne dobe, neenakost med domovi za starejše, pomanjkanju nadzora nad kakovostjo oskrbe in prehrane ter na problem osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Po njihovih besedah starejši pogosto ostajajo brez ustrezne podpore, številni pa živijo v stanovanjih, ki jim zaradi arhitekturnih ovir onemogočajo dostojno življenje in dostop do zdravstvenih storitev.
Skrbi tudi slabšanje socialnega položaja starejših. Posebej ranljivi so upokojenke in upokojenci z nekoliko višjimi pokojninami od minimalnih, ki niso upravičeni do dodatkov, kljub temu pa težko pokrivajo življenjske stroške. Varuhinja je posebej poudarila, da je treba ustrezno nasloviti vse večjo mobilno revščino starejših, saj številni zaradi oddaljenosti storitev, slabe prometne povezanosti in pomanjkanja prevozov ostajajo socialno izključeni.
Kot primer dobre prakse so v ZDUS navedli projekt Prostofer, ki že deluje v več kot sto slovenskih občinah. Projekt omogoča brezplačne prevoze starejšim, vendar sogovorniki opozarjajo, da bi bilo treba področje sistemsko urediti ter zagotoviti ustrezno zaščito in zavarovanje tako prostovoljcev kot uporabnikov storitve.
V razpravi o stanovanjski problematiki je varuhinja dejala, da je treba nasloviti kakovost bivanja vsakega človeka, a obenem spoštovati tudi njegovo pravico do lastnine. Dejala je, da je pomembno preko dobrih praks spodbujati, da bi se starejši morda le vključevali na trg nepremičnin, pri tem pa jih ustrezno zaščititi morda z oblikovanjem sklada, ki bi starejše v najemnih razmerjih podprl v uradnih postopkih in jim nudil tudi drugo pomoč.
Dotaknile so se tudi sprejemanja Konvencije o pravicah starejših, za kar si Varuh človekovih pravic prizadeva že leta in ki bo starejše priznala kot pomembno ranljivo skupino in državam naložila bolj aktivno vlogo pred diskriminacijo, zanemarjanje, nasiljem.
Na srečanju z ZDUS je bil izpostavljen tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja in družbene odgovornosti mladih. Varuhinja podpira razmislek o uvedbi družbeno koristnega dela za dijake po vzoru nekaterih tujih držav, saj bi to prispevalo k večji solidarnosti, družbeni občutljivosti in povezovanju generacij.
»Kot družba moramo okrepiti medgeneracijsko sodelovanje in ustvariti okolje, v katerem starost ne bo pomenila socialne izključenosti ali izgube dostojanstva,« je poudarila varuhinja.
Sogovornice so se strinjale, da staranje prebivalstva ni zgolj socialno vprašanje, temveč eno ključnih razvojnih vprašanj prihodnosti Slovenije, ki zahteva usklajeno in kontinuirano delovanje države, lokalnih skupnosti in civilne družbe.