Eno izmed načel zdrave prehrane je, da naj bi zaužili približno enako količino beljakovin živalskega in rastlinskega izvora. A večina vsejedcev poje precej več živalskih kot rastlinskih beljakovin. Stročji fižol je idealno živilo, da to razmerje popravimo v prid rastlinskim beljakovinam.
Stročji fižol in navaden fižol v zrnju se med seboj ne razlikujeta, gre za isto vrsto; stročji fižol je v bistvu fižol, ki ga poberemo, preden dozori. Vse vrste fižola izvirajo iz Peruja. Po južni in centralni Ameriki so ga razširila indijanska plemena, v Evropo pa so ga prinesli španski raziskovalci v 16. stoletju. Da ni treba čakati na zrnje in da lahko uživamo tudi njegove stroke, pa naj bi prvi odkrili Francozi. Stročji fižol ima tudi v naših krajih bogato tradicijo in je zelo priljubljen.
Stročji fižol je različnih oblik, barv in velikosti – od ploščatega do okroglega, od rumenega prek svetlo do temno zelenega, z dolgimi ali krajšimi stroki. Pri nas je najbolj priljubljen maslenec; imamo celo eno avtohtono sorto, ptujski maslenec, ki izvira iz okolice Apač na Dravskem polju.
Sezona stročjega fižola je od junija do septembra.
Prehranska vrednost
Kot večina zelenjave tudi stročji fižol vsebuje le malo kalorij (32 kcal/100 g). Velja za dober vir rastlinskih beljakovin (2,2 g/100 g) in vlaknin (1,5 g/100 g), zato je nadvse dobrodošel v dietni prehrani. Stročji fižol je tudi prava zakladnica vitaminov, mineralov in sekundarnih rastlinskih snovi. Je odličen vir vitamina K, dober vir mangana, vitamina C, folne kisline in vitaminov B. Čeprav je zelen, je tudi dober vir karotenoidov (vitamina A); vsebuje pa tudi baker, vitamin B, krom, magnezij, kalcij, kalij, fosfor, holin, niacin, železo, vitamin B6, vitamin E, silicij (v obliki, ki jo naše telo najlažje absorbira) … Ob vsej tej množici vitaminov in mineralov ni prav nič čudnega, da uživanje stročjega fižola ugodno vpliva na delovanje vseh telesnih organov in ima visok antioksidantski potencial. Nekoliko presenetljivo, a stročji fižol je tudi dober vir omega-3 maščob, tako da ugodno vpliva tudi na srčno-žilni sistem. Uživanje stročjega fižola lahko deluje protivnetno, uravnava presnovo ogljikovih hidratov in znižuje holesterol.
Nakup in shranjevanje
Sveže obran stročji fižol prepoznamo po čvrstih strokih žive barve, ki počijo, ko jih prelomimo. Izbiramo stroke brez madežev in mehkih delov. Hranimo ga v hladilniku, neopranega, v plastični vrečki. Čim hitreje ga porabimo, saj postaja iz dneva v dan bolj vlaknast.
Stročji fižol lahko tudi zamrznemo ali pa vložimo.
Priprava
Priprava stročjega fižola je enostavna. Stroke operemo, jim odrežemo nastavke pecljev in, če želimo, še vršičke ter skuhamo. Pazimo, da ga ne razkuhamo – nekatere sorte so gotove že v 5 minutah. Med kuhanjem ga večkrat poskusimo; fižol mora ostati še čvrst na ugriz. Intenzivno zeleno barvo bo stročji fižol ohranil, če ga takoj po kuhanju potopimo v ledeno mrzlo vodo. Nato ga odcedimo in pripravimo po želji oziroma receptu. Najbolj priljubljen je v solati z bučnim oljem ali pa kot priloga s kislo smetano ali prepraženimi drobtinami. Dobro se ujema s slanino, oljčnim oljem ali maslom, paradižnikom, česnom in peteršiljem, pa tudi z meto.
Stročjega fižola ne uživajte surovega. Vsebuje beljakovino fazin, ki povzroča prebavne motnje in ovira absorpcijo hranil. Po nekaj minutah kuhanja beljakovina razpade.
Vsak četrtek vas v Magdi čaka nov prispevek o živilu tedna, ki ga spremljajo zanimivosti, koristni nasveti in preprost recept. Vabljeni, da pokukate tudi v rubriko Učilnica > Kuhanje, kjer vas tokrat čaka recept za Stročji fižol v solati z ajdovo kašo in pečeno čebulo. 😋
Avtor: Vera Simončič