Sočna ohlajena lubenica je stalna spremljevalka poletnih piknikov in druženj. Sadež, ki vsebuje do 92 % vode, nas osveži in odžeja.
Lubenica spada v družino bučevk, kamor spadajo tudi nekatere najstarejše kultivirane rastline. Njene bližnje sorodnice so bučke, melone, kumare, buče … Izvirajo iz tropov. Tudi za lubenice se domneva, da izvirajo iz Afrike. V Azijo in na Bližnji vzhod naj bi se razširile okoli leta tisoč našega štetja, po Evropi v štirinajstem in petnajstem stoletju, v Severno Ameriko pa so prišle šele s kolonizacijo. Čeprav gre v osnovi za tropsko rastlino, so s križanjem uspeli ustvariti rastline, ki uspevajo tudi v hladnejših podnebjih. Tako lahko nekatere vrste gojimo tudi v Sloveniji. Trenutno naj bi bilo po svetu od 600 do 1200 različnih sort lubenic. Razlikujejo se tako po velikosti (od eno- do večdesetkilogramskih), obliki, barvi lupine (vsi odtenki in različni vzorci zelene) kot tudi po barvi mesa. Najbolj priljubljene so še vedno rdeče, obstajajo pa tudi lubenice z oranžnim, rumenim in celo belim mesom. Vam gredo na živce pečke? Ni problema. S pomočjo hibridizacije rastlin, lubenice brez pečk niso več nobena redkost.
Prehranska vrednost
Čeprav vsebujejo do 92 % vode, prehranska vrednost lubenice ni zanemarljiva. 100 g lubenice vsebuje le 30 kcal. Vsebuje večje količine antioksidantov: likopen, vitamin C, vitamin A in betakaroten. Antioksidanti pomagajo zmanjševati oksidativni stres in so povezani z manjšim tveganjem za nekatere kronične bolezni kot so ateroskleroze, srčne in možganske kapi, nastanek rakavih celic … Po vsebnosti fenolnih spojin (spojin z visoko antioksidativno učinkovitostjo) se lahko kosa s čebulo, brusnicami in paradižnikom. Lubenica vsebuje tudi vitamina B6 in B1, od mineralov pa magnezij in kalij. Hranilne snovi niso enakomerno porazdeljene po sadežu. Sredica je najbolj bogata z likopenom, največ fenolnih snovi je okoli sredice, največ vitamina C pa ob robu.
Nakup in shranjevanje
Nakup ravno prav zrele lubenice je dosti lažji, če lubenico kupujemo prerezano. Izberemo tisto, ki ima meso enakomerno intenzivne barve, brez belih žil oziroma svetlejših lis. Intenzivno temne barve so tudi njene pečke. Meso mora biti čvrsto; če je kašasto, je lubenica prezrela.
Nakup cele lubenice predstavlja večji izziv. Najbolj popularna (ne pa tudi dokazana) je metoda trkanja. Njeni pristaši zatrjujejo, da zrela lubenica zadoni votlo in z globljim glasom kot nezrela. Zrela lubenica je običajno težka za svojo velikost, saj vsebuje veliko vode. Izberite lubenico z gladko lupino, ki je na vrhu malce sploščena. Preverite dno lubenice oziroma poiščite mesto, kjer se je lubenica med rastjo dotikala tal. Spoznali ga boste, ker je drugačne barve kot preostanek lupine. Pri zrelih lubenicah je rumenkaste barve. Če je zelene ali bele barve, je bila lubenica obrana nezrela.
Idealna temperatura za shranjevanje celih lubenic je med 10 in 16 stopinjami Celzija. Tako previsoka kot prenizka temperatura skladiščenja vplivata na vsebnost likopena, okus in obstojnost.
Prerezano lubenico hranite v hladilniku. Prerezano površino zaščitite s prozorno folijo, narezano lubenico pa shranite v tesno zaprti plastični ali stekleni posodi.
Nasveti za pripravo
Preden lubenico narežemo, jo moramo temeljito oprati. Če je prevelika za kuhinjski umivalnik, si pomagamo z mokro krpo ali papirnato brisačo. Tako preprečimo, da bi mikroorganizme, ki se nahajajo na površini lubenice (ni jih malo, saj lubenice rastejo na zemlji), z nožem zanesli v njeno notranjost.
Pri lubenici smo navajeni, da uživamo le njeno sočno meso. A užitne in polne koristnih snovi so tudi pečke in lupina. V Aziji uživajo pražene pečke lubenic kot prigrizek ali pa jih zmeljejo v moko in dodajo v kruh, v južnoameriški kulinariki pa v kis vložena lupina lubenice velja za kulinarično posebnost. Če bi želeli uživati tudi lupino lubenice, priporočamo, da izberete ekološko pridelane lubenice. Lupina lubenic, pridelanih po konvencionalni metodi, lahko vsebuje preveč ostankov pesticidov.
Lubenico največkrat uživamo surovo. Bodimo ustvarjalni in jo ponudimo vsakič malce drugače. Dodajmo jo v smutije in koktajle, različne solate (tudi zelenjavne, recimo s čebulo, olivami in feta sirom), zamrznimo jo v granito, obložimo z drugim sadjem kot pico …
Vsak četrtek vas v Magdi čaka nov prispevek o živilu tedna, ki ga spremljajo zanimivosti, koristni nasveti in preprost recept. Vabljeni, da pokukate tudi v rubriko Učilnica > Kuhanje, kjer vas tokrat čaka recept za Solato z lubenico in feta sirom. 😋