Splet nam je marsikaj olajšal – od plačevanja položnic in nakupovanja do komunikacije z banko in bližnjimi. Hkrati pa so se na splet preselili tudi goljufi, ki postajajo vse bolj iznajdljivi. Njihova sporočila, spletne strani in telefonski klici so lahko videti zelo prepričljivo, zato prevaro včasih težko prepoznamo na prvi pogled.
Policija opozarja na več pogostih oblik spletnih finančnih prevar. Njihov cilj je praviloma podoben: pridobiti naš denar, podatke bančne kartice, gesla ali druge osebne podatke.
Zato velja preprosto pravilo: kadar nekdo od nas zahteva denar ali občutljive podatke in nas pri tem priganja, si vedno vzemimo čas za preverjanje.
1. Ko se goljuf predstavi kot direktor ali nadrejeni
Tako imenovana direktorska prevara je usmerjena predvsem v podjetja in organizacije. Goljuf se zaposlenemu predstavi kot direktor ali druga odgovorna oseba ter zahteva hitro plačilo računa oziroma nakazilo denarja.
Sporočilo lahko deluje povsem običajno, pogosto pa je dodan občutek nujnosti: plačilo naj bi bilo treba opraviti takoj, zadeva naj bi bila zaupna ali pa naj zaposlenemu ne bi bilo treba preverjati podrobnosti.
Kako se zaščitimo? Nenavadno zahtevo za nakazilo vedno preverimo še po drugi poti – na primer z neposrednim telefonskim klicem osebi, ki naj bi plačilo zahtevala. Podjetja pa naj imajo jasna pravila za potrjevanje večjih oziroma neobičajnih plačil.
2. Lažni oziroma spremenjeni računi
Predstavljajte si, da podjetje redno plačuje račune istemu dobavitelju. Nekega dne prejme obvestilo, da ima dobavitelj novo številko bančnega računa.
Težava? Sporočila morda sploh ni poslal dobavitelj.
Pri poneverbi računov se goljuf izdaja za dobavitelja, ponudnika storitev ali upnika in poskuša doseči, da bi prihodnja plačila nakazovali na bančni račun, ki je v resnici pod njegovim nadzorom.
Vsako nepričakovano spremembo podatkov za plačilo zato preverimo pri podjetju prek kontakta, ki ga poznamo že od prej.
3. Lažna elektronska sporočila, SMS-i in telefonski klici
Ena najbolj razširjenih metod je spletno ribarjenje oziroma phishing. Prejmemo sporočilo, ki je na prvi pogled videti, kot da prihaja od banke, dostavne službe, državne ustanove ali druge znane organizacije.
Goljufi lahko podobno poskušajo tudi prek SMS-sporočil ali telefonskih klicev. Njihov namen je, da razkrijemo geslo, podatke bančne kartice, prijavne podatke ali druge občutljive informacije oziroma da sami izvedemo nakazilo.
Posebej previdni bodimo pri sporočilih, ki nas strašijo z blokado računa, sumljivo transakcijo ali drugo težavo in od nas zahtevajo takojšen klik na povezavo. Policija je že opozarjala na primere lažnih sporočil v imenu bank, katerih namen je uporabnika pripeljati na ponarejeno spletno stran.
4. Spletna stran je videti kot stran naše banke – pa ni
Sodobne lažne spletne strani so lahko na prvi pogled skoraj enake pravim. Imajo logotip banke, podobne barve in obrazce za prijavo.
Goljufi nas do njih pogosto pripeljejo prek povezave v elektronskem ali SMS-sporočilu. Nato od nas zahtevajo uporabniško ime, geslo, podatke kartice ali druge informacije.
Pomembno: videz spletne strani sam po sebi ni dokaz, da smo na pravi strani.
Če prejmemo nenavadno sporočilo banke, je varneje, da ne uporabljamo povezave iz sporočila, ampak do svoje banke dostopamo na običajen način. Pozorni bodimo tudi na nenavadne spletne naslove, slovnične napake, pojavna okna in zahteve po nujnem vnosu občutljivih podatkov.
5. Ljubezenska prevara
Goljufi ne izkoriščajo samo tehnologije, ampak tudi čustva.
Pri ljubezenski prevari storilec prek družbenega omrežja, aplikacije za spoznavanje ali elektronske pošte naveže stik z žrtvijo. Sčasoma pridobi njeno zaupanje, odnos pa lahko postane zelo oseben.
Nato se pojavi težava: nujno potrebuje denar za zdravljenje, potovanje, poslovno težavo ali kakšen drug izreden dogodek. Ko žrtev prvič nakaže denar, se lahko pojavijo nove in nove zahteve.
Policija svetuje, da ob sumu na takšno prevaro prekinemo stik, shranimo komunikacijo in primer prijavimo. Če smo razkrili bančne podatke, čim prej obvestimo tudi svojo banko.
6. Kraja osebnih podatkov
Ime, datum rojstva, telefonska številka, naslov, elektronski naslov, fotografije … Na spletu včasih razkrijemo precej več, kot se zavedamo.
Goljufi lahko informacije zbirajo tudi z družbenih omrežij in jih uporabijo pri drugih prevarah ali kraji identitete. Z dovolj podatki lahko poskušajo dostopati do naših uporabniških računov ali se celo predstavljati v našem imenu.
Zato premislimo, katere osebne podatke objavljamo javno, in redno preverjajmo nastavitve zasebnosti na družbenih omrežjih.
7. Naložba, pri kateri je zaslužek »zagotovljen«
»Visok donos brez tveganja!«
»Zaslužite hitro in preprosto!«
»Priložnost je na voljo samo še danes!«
Takšne obljube naj bodo razlog za previdnost. Naložbene prevare lahko vključujejo delnice, kriptovalute, plemenite kovine, nepremičnine ali druge domnevno donosne priložnosti.
Posebej sumljivo je, če nam nekdo zagotavlja visok in varen donos ali zahteva, da na računalnik namestimo program za oddaljeni dostop. Policija opozarja, naj neznanim osebam ne zaupamo gesel spletne banke, podatkov plačilnih kartic ali drugih bančnih informacij.
Previdno tudi pri spletnih nakupih in prodaji
Pozornost je potrebna tudi pri spletnih trgovinah in oglasnikih. Izjemno nizka cena, neznana trgovina, nenavadni načini plačila ali povezava, ki nam jo pošlje domnevni kupec, so lahko opozorilni znaki.
Pri prodaji izdelkov prek spleta bodimo še posebej previdni, če nas kupec prepričuje, da moramo za prejem denarja vnesti podatke svoje plačilne kartice. Policija opozarja, da za prejem nakazila na bančni račun prodajalcu ni treba posredovati podatkov plačilne kartice.
Kaj storiti, če sumimo, da gre za prevaro?
Najpomembneje je, da ne ukrepamo pod pritiskom. Ne klikajmo sumljivih povezav, ne posredujmo gesel in podatkov bančne kartice ter ne nakazujmo denarja, dokler ne preverimo, komu ga v resnici pošiljamo.
Če smo podatke že posredovali ali izvedli plačilo, čim prej stopimo v stik s svojo banko. Če smo bili oškodovani, dogodek prijavimo tudi policiji ter shranimo sporočila, elektronsko pošto, podatke o transakcijah in druge informacije, povezane s prevaro.
Zapomnite si
Spletni goljufi pogosto računajo na strah, zaupanje, radovednost, ljubezen ali željo po hitrem zaslužku. Predvsem pa želijo, da ukrepamo hitro in brez premisleka.
Če vas sporočilo, telefonski klic ali spletna ponudba sili k takojšnjemu dejanju, je zato najbolje, da se ustavite in najprej preverite informacije. Nekaj minut previdnosti lahko prepreči veliko finančno škodo.
Vir: Policija Republike Slovenije – Sedem vrst spletnih finančnih prevar, ki jim uporabniki najpogosteje nasedejo, pripravljeno v okviru ozaveščanja skupaj z Europolom.
Vir – Policija Republike Slovenije