Uvajanje celovitega sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji je bilo zakonsko zastavljeno v treh ključnih fazah. Pravni mejniki iz Zakona o dolgotrajni oskrbi ZDOsk 1 so uradno stopili v veljavo, kar pomeni, da so vse pravice formalno odprte za vlagatelje. Poglejmo podroben pregled tega, kako so bile posamezne faze načrtovane ter kakšno je trenutno stanje pri uveljavljanju pravic na terenu.
Prva faza (od 1. januarja 2024): Oskrbovalec družinskega člana
Prvi vstopni korak novega sistema velja od začetka leta 2024. Osebe z najtežjimi oblikami odvisnosti od pomoči imajo možnost uveljavljanja pravice do oskrbovalca družinskega člana.
Ta ukrep omogoča, da izbrani družinski član zagotavlja oskrbo v domačem okolju. Za svoje delo prejema delno plačilo za izgubljeni dohodek, vključen je v obvezna socialna zavarovanja, predvidena pa so tudi usposabljanja in strokovno svetovanje.
Druga faza (od 1. julija 2025): Oskrba na domu, e-oskrba in obvezni prispevek
Sredina leta 2025 je prinesla zakonsko širitev storitev v domačem okolju ter vzpostavitev financiranja:
- Dolgotrajna oskrba na domu: Uporabnikom so formalno na voljo storitve osebne nege, pomoči pri oblačenju, prehranjevanju in podpornih opravilih v njihovih domovih.
- E oskrba in podporne storitve: Zakonsko je predvidena brezplačna vključitev v storitev e oskrbe na daljavo z varovalnim gumbom ter dostop do storitev kineziologije, fizioterapije in delovne terapije.
- Obvezni prispevek: Začelo se je zbiranje namenskega prispevka za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka za zaposlene, delodajalce in upokojence ter dveh odstotkov za samozaposlene.
Tretja faza (od 1. decembra 2025): Institucionalna oskrba, denarni prejemek in dnevno varstvo
Konec leta 2025 je nastopila še zadnja skupina pravic:
- Oskrba v instituciji: Stroški nege in zdravstvene oskrbe v domovih za starejše se po zakonu krijejo iz blagajne obveznega zavarovanja, medtem ko stanovalci plačuju bivalni del.
- Denarni prejemek: Uporabniki, ki si žele oskrbo v domačem okolju organizirati v lastni režiji, imajo možnost uveljavljanja mesečnega denarnega prejemka glede na uvrstitev v kategorijo.
- Dnevna oskrba in nadomestno varstvo: Možnost vključitve v dnevne centre ter začasna nadomestna oskrba v primeru odsotnosti družinskega oskrbovalca.
Kakšno je stanje na terenu in kako ukrepati?
Čeprav so vsi zakonski roki za uveljavitev že potekli, se v praksi mnogi uporabniki in njihove družine soočajo z izzivi, kot so daljši čakalni časi za izdajo odločb, administrativne obremenitve vstopnih točk ter kadrovske omejitve pri izvajalcih na terenu.
Vlagatelji vloge oddajajo na vstopnih točkah centrov za socialno delo. Po oddaji vloge svetovalec organizira obisk na domu za oceno stopnje samostojnosti, nakar se pripravi osebni načrt oskrba. Zaradi obsežnosti sistema in postopkov je priporočljivo vlogo oddati takoj, ko se pojavi potreba po pomoči.
Viri in dodatne informacije:
Portal GOV.SI, Projekt Dolgotrajna oskrba, https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/dolgotrajna-oskrba/
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, https://www.zzzs.si/dolgotrajna-oskrba/