Tako kot naše telo tudi možgani potrebujejo redno aktivnost. Spomin se z leti lahko nekoliko spremeni, vendar to ne pomeni, da ga ne moremo spodbujati in ohranjati dejavnega. Tudi v poznejših letih se lahko učimo novih stvari, ustvarjamo nove spomine in izboljšujemo različne spretnosti.
Za urjenje možganov ne potrebujemo zapletenih nalog ali posebnih pripomočkov. Veliko lahko naredimo že z nekaj preprostimi vajami, ki jih vključimo v vsakdan.
1. Zapomnite si nakupovalni seznam
Pred odhodom v trgovino si napišite seznam petih ali šestih stvari, ki jih potrebujete.
Nato ga nekajkrat preberite in ga poskusite pospraviti v žep. V trgovini se najprej skušajte sami spomniti, kaj morate kupiti, šele nato preverite seznam.
Ko vam postane naloga prelahka, povečajte število izdelkov.
2. Kaj je bilo na mizi?
Na mizo položite pet različnih predmetov, na primer:
- ključ,
- očala,
- skodelico,
- svinčnik,
- telefon.
Predmete opazujte približno 30 sekund. Nato jih pokrijte s krpo ali zaprite oči in jih poskusite našteti.
Vajo lahko otežite tako, da dodate več predmetov ali si skušate zapomniti tudi njihov položaj.
3. Obnovite svoj dan
Pred spanjem poskusite v mislih obnoviti svoj dan.
Vprašajte se:
Kaj sem naredil zjutraj? S kom sem govoril? Kaj sem jedel za kosilo? Kam sem šel? Kaj zanimivega se je danes zgodilo?
Poskusite dogodke priklicati po pravilnem vrstnem redu.
S tem ne vadimo samo spomina, temveč tudi sposobnost povezovanja dogodkov in informacij.
4. Naučite se nekaj novega
Ena najboljših vaj za možgane je prav učenje novih stvari.
Lahko se na primer naučite:
- uporabljati novo funkcijo na telefonu,
- nekaj besed tujega jezika,
- novega recepta,
- igrati preprosto družabno igro,
- fotografirati s telefonom,
- uporabljati novo aplikacijo.
Raziskave kažejo, da so miselno zahtevnejše dejavnosti in učenje novih spretnosti lahko koristni za ohranjanje kognitivnega zdravja v starejših letih.
Zato naj vas tehnologija ne prestraši. Že učenje uporabe nove funkcije na pametnem telefonu je lahko dobra vaja za možgane.
5. Igrajte se z besedami
Tudi besedne igre so prijetna miselna telovadba.
Izberite eno črko, na primer M, in si v eni minuti poskusite izmisliti čim več besed, ki se začnejo nanjo:
miza, morje, mesto, moka, motor …
Naslednjič poskusite z drugo črko.
Lahko si izberete tudi kategorijo in naštevate na primer:
- živali,
- slovenska mesta,
- sadje,
- države,
- poklice.
6. Poskusite računati brez kalkulatorja
Ni treba reševati zahtevnih matematičnih nalog.
Poskusite na primer:
20 + 15 = ?
50 – 17 = ?
Ali pa si pri nakupovanju približno izračunajte, koliko boste plačali za tri izdelke.
Takšne majhne naloge spodbujajo koncentracijo in miselno aktivnost.
7. Spremenite svojo običajno rutino
Možgane lahko spodbudimo tudi tako, da jim ponudimo nekaj nepričakovanega.
Poskusite:
- ubrati drugo pot na sprehodu,
- sedeti na drugem mestu pri zajtrku,
- pripraviti novo jed,
- uporabiti drugo roko pri preprostem opravilu,
- obiskati kraj, kjer še niste bili.
Ko počnemo nekaj novega, moramo biti bolj pozorni kot pri dejavnostih, ki jih izvajamo že povsem samodejno.
8. Poglejte fotografijo in se skušajte spomniti podrobnosti
Izberite fotografijo iz revije, časopisa ali telefona.
Opazujte jo približno eno minuto.
Nato jo umaknite in odgovorite na vprašanja:
Koliko ljudi je bilo na fotografiji?
Kakšne barve so bila njihova oblačila?
Kaj je bilo v ozadju?
Je bila fotografija posneta zunaj ali v prostoru?
To je odlična vaja za pozornost in kratkoročni spomin.
9. Povežite ime z zgodbo
Se vam pogosto zgodi, da spoznate nekoga in nekaj minut pozneje pozabite njegovo ime?
Ko vam nekdo pove ime, ga poskusite povezati z nečim, kar že poznate.
Če na primer spoznate gospo Marijo, pomislite na drugo Marijo, ki jo poznate. Če spoznate gospoda Borisa, si lahko izmislite kratko povezavo ali podobo, ki vas bo spomnila nanj.
Informacije si namreč pogosto lažje zapomnimo, če jih povežemo z nečim znanim.
10. Družabne igre so lahko odlična telovadba za možgane
Šah, karte, spomin, križanke, sudoku, sestavljanke in podobne igre od nas zahtevajo pozornost, razmišljanje in pomnjenje.
Pomembno pa je vedeti, da nobena posamezna »možganska igra« ni čudežna rešitev za ohranjanje spomina. Strokovnjaki opozarjajo, da za številne komercialne programe za »trening možganov« ni dovolj dokazov, da bi sami po sebi preprečevali upad kognitivnih sposobnosti. Veliko pomembneje je, da ostajamo miselno, telesno in družabno aktivni.
Ne pozabimo tudi na gibanje
Ko govorimo o spominu, pogosto pomislimo samo na križanke in miselne naloge. Toda koristno je tudi redno gibanje.
Hoja, kolesarjenje, vrtnarjenje, ples ali druga telesna dejavnost koristijo celotnemu telesu, raziskave pa povezujejo redno telesno aktivnost tudi z boljšim zdravjem možganov.
Že vsakodnevni sprehod je zato dobra naložba tako v telo kot v možgane.
Pogovor je prav tako vaja za možgane
Kava s prijateljem, pogovor z vnuki, obisk društva ali skupinska dejavnost niso samo prijetno druženje.
Socialna povezanost je povezana tudi z boljšim kognitivnim zdravjem v starejših letih.
Zato so pogovor, druženje, pripovedovanje zgodb in skupne aktivnosti prav tako pomemben del ohranjanja dejavnih možganov.
Naj bo vadba predvsem prijetna
Za svoj spomin ni treba vsak dan reševati zahtevnih nalog. Veliko pomembneje je, da možgane redno uporabljamo in jim ponudimo raznolike izzive.
Danes lahko rešimo križanko, jutri se naučimo nove funkcije na telefonu, naslednji dan obiščemo prijatelja, vmes pa se odpravimo na sprehod.
Tudi majhne vsakodnevne spremembe štejejo.
Vir: National Institute on Aging (NIA), Cognitive Health and Older Adults ter Memory, Forgetfulness, and Aging.