»Pri Varuhu človekovih pravic že več let opažamo ponavljajoče se kršitve pacientovih pravic. Pereča je dostopnost do zdravstvenega varstva na primarni ravni, čakalne dobe so nesprejemljivo dolge, kritično je pomanjkanje zdravstvenega kadra in zaskrbljujoči njihovi delovni pogoji,« je na srečanju z zastopniki pacientovih pravic dejala varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek.
Zastopniki so v svojih rednih letnih poročilih ponovno opozorili na več akutnih problemov slovenskega zdravstvenega sistema. Žal tako zastopniki kot tudi varuhinja ugotavljajo, da se ti pogosto izpostavljeni problemi slovenskega zdravstvenega sistema ponavljajo že več let. »Institucija Varuha človekovih pravic že vrsto let zaznava ponavljajoče se kršitve pravice do zdravstvenega varstva, ki se najbolj izrazito kažejo pri dostopu do družinskih zdravnikov, pediatrov, ginekologov in drugih, v dolgotrajnih čakalnih dobah in neenaki dostopnosti storitev glede na kraj bivanja, socialni položaj ali digitalne kompetence posameznika,« je poudarila varuhinja in ponovno opozorila na pomanjkanje zdravstvenega kadra na vseh ravneh. Tako je v Sloveniji več kot 130.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, številne ženske so brez izbranega ginekologa, še posebej zaskrbljujoče pa je, da je brez izbranega pediatra tudi več kot 7000 otrok. Varuhinja je dodala, da se zavzema za začasen dvig minimalnega glavarinskega količnika, dokler se ne reši pomanjkanje zdravnikov.
Zastopniki pacientovih pravic so na srečanju opozorili še na nedelujoče komunikacijske kanale, predvsem zaradi zapletov v sistemu elektronskega naročanja, anomalije na področju duševnega zdravja in dolgotrajno odločanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o začasni nezmožnosti za delo. Izpostavili so tudi pomanjkanja kapacitet za (pogosto starejše) bolnike, ki potrebujejo zdravstveno nego in oskrbo po odpustu iz bolnišnice. Opozorili so še na preveliko število napotitev na samoplačniške storitve, kar je lahko diskriminatorno, saj tovrstnih storitev mnogi zaradi finančnega položaja ali drugih osebnih okoliščin ne morejo plačati.
Zastopnike posebno žalosti dejstvo, da na področju kršitev pacientovih pravic kljub njihovim opozorilom ne pride do bistvenih sprememb – najpogostejše kršitve se po njihovih opažanjih ponavljajo iz leta v leto.
Varuh človekovih pravic v zadnjem času beleži številne kršene pravice, ki jih zagotavlja Zakon o pacientovih pravicah. »Ugotavljamo, da po številu zadev, ki jih pri Varuhu preučujemo, največkrat izstopajo področja družinske medicine, psihiatrije, pediatrije, stomatološke protetike, ortopedske kirurgije, oftalmologije in pritožbe zoper postopke ZZZS in ZPIZ,« je na srečanju povedala varuhinja človekovih pravic. Največkrat so kršene naslednje pacientove pravice:
- pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave (predvsem na področjih kirurgije, družinske medicine in ginekologije);
- pravica do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev (družinska medicina, ortodont, stomatologija);
- pravica do spoštovanja pacientovega časa;
- pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic;
- pravica do obveščenosti in sodelovanja;
- pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti (zlasti na področjih družinske medicine, gastroenterologije, pediatrije in onkologije).
Zastopniki so izpostavili tudi nekaj pozitivnih opažanj, na primer vse boljšo ozaveščenost pacientov o njihovih pravicah in vse bolj pogosto uporabo kombiniranih načinov komunikacije z izvajalci zdravstvenih storitev, kar izboljšuje učinkovitost obravnave. Povedali so še, da izvajalci najpogosteje hvaležno sprejmejo njihova opažanja in si prizadevajo za odpravo pomanjkljivosti. Opažajo pa bistvene regionalne razlike v spoštovanju pacientovih pravic. Predvsem na območju Celja poteka redno sodelovanje zastopnic tako s tamkajšnjim zdravstvenim domom in bolnišnico kot tudi z vsemi ostalimi zdravstvenimi institucijami, pa tudi območje Novega mesta je primer dobre prakse.
Varuh vsako leto organizira skupno srečanje, na katerem zastopniki pacientovih pravic podrobneje predstavijo svoje ugotovitve in opozorijo na ključne zaznane probleme. Opažanja zastopnikov pogosto sovpadajo z ugotovitvami Varuha. Varuh vsakokrat z ugotovitvami sestanka seznani tudi Ministrstvo za zdravje ter jih prosi za opredelitev do izpostavljenih problematik.