Podnebne spremembe so dejstvo našega časa in prihodnosti. Ena izmed posledic globalnega segrevanja so vročinski valovi, ki imajo po vsem svetu vpliv na povečano število prezgodnjih smrti in povečano število sprejemov v bolnišnice zaradi različnih vzrokov. Veliko pozornost je vzbudilo poletje oziroma vročinski valovi leta 2003. To je bilo do tedaj verjetno najbolj vroče poletje v Evropi vsaj od leta 1540.
Skupno je bilo v letu 2003 zabeleženih več kot 80.000 dodatnih smrti v dvanajstih evropskih državah v primerjavi z obdobjem 1998–2002. Porast umrljivosti smo opazili tudi v Sloveniji. Sledila so še naslednja vroča poletja v Evropi, po letu 2010 so bila najbolj vroča poletja leta 2010, 2018 in 2021. Vročinski valovi so pomembno vplivali na zdravje ljudi po vsej Evropi, zlasti med starejšimi in v mestih zaradi učinka mesta kot toplotnega otoka.
V prihodnosti sta aktualna dva globalna fenomena: 1. poleg povišanih povprečnih temperatur bodo vročinski valovi naraščali tudi v pogostosti, intenzivnosti in trajanju, s precejšnjim naraščajočim trendom v Evropi, ki se pojavlja po letu 1950; 2. podaljšana življenjska doba spreminja demografsko strukturo prebivalstva, napovedi kažejo staranje populacije v večini evropskih držav, še posebej v mestih.
Projekcije za podnebne spremembe so narejene tudi za Slovenijo, poleg tega demografski izračuni kažejo, da bo do leta 2060 v Sloveniji 35% prebivalcev starih 65 let in več, kar je zaskrbljujoče.
Vplive vročinskih valov na zdravje je težko napovedati. Zaenkrat ostajajo odprta vprašanja: ali bodo nekateri vplivi močnejši, ali pa se bodo ustalili in celo zmanjšali. Več raziskav, ki se nanašajo na vročinske valove v različnih časovnih obdobjih za različne scenarije v prihodnosti kaže, da se povezanost med intenzivnostjo vročinskih valov in umrljivostjo ne bo spreminjala. Po drugi strani pa vse boljše prilagajanje populacije na ekstremne poletne temperature in implementacija preventivnih načrtov za ranljive skupine na nivoju posamezne države lahko vodi do učinka zmanjšane umrljivosti/obolevnosti v času vročinskih valov. Do sedaj je malo znano o dejavnikih, ki bi lahko razložili te spremembe. Opredelitev teh dejavnikov je pomembna zaradi pomoči ranljivim skupinam in za pripravo preventivnih ukrepov v prihodnosti, saj problem postaja vse večji. V strokovni literaturi so predlagani različni ukrepi: večja ozaveščenost ljudi in implementacija prilagoditvenih strategij, kot so klimatske naprave in sistem zgodnjega obveščanja ter izboljšanje zdravstvenega sistema in financiranja. Učinki vročinskih valov na zdravje se v več predelih Evrope s časom spreminjajo; umrljivost se ponekod znižuje ali stagnira, drugje pa še vedno narašča. Na splošno znanstvena literatura o vročinskih valovih in zdravju v Evropi dosledno ugotavlja, da se razmerje med vročinskimi valovi in umrljivostjo razlikuje glede na zemljepisno širino (kot približek za prevladujoče podnebje). Tako južna območja kažejo manjše učinke vročinskih valov, vendar znatne učinke mraza, medtem ko severna območja kažejo obratno. Z drugimi besedami, v Evropi so mesta z visokimi temperaturami poleti manj občutljiva za umrljivost med vročinskimi valovi kot tista z bolj zmernim podnebjem.
Vir: upokojen.si