Sladkorna bolezen lahko povzroči številne zaplete in vodi do različnih bolezenskih stanj. Ena od njih je diabetični makularni edem (DME) – bolezen, ki lahko resno poslabša vid.
Sladkorna bolezen in očesne bolezni – kako so povezane?
Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen, pri kateri je povišana koncentracija glukoze v krvi. Z leti visoke koncentracije glukoze v krvi povzročijo spremembe v krvnih žilah po celem telesu, zato se škodljive posledice sladkorne bolezni lahko pojavijo tudi na ledvicah ali v srčnožilnem sistemu.
Sladkorna bolezen lahko prizadene tudi oči, saj lahko visoke koncentracije glukoze v krvi poškodujejo drobne krvne žile v mrežnici, kar sčasoma poslabša vid.
Mrežnica in makula (rumena pega)
Diabetična okvara oči se pojavi predvsem na mrežnici in v makuli, zato ju bomo podrobneje opisali.
Mrežnica je za svetlobo občutljiva plast tkiva znotraj očesa (slika 1). V središču mrežnice je makula (imenovana tudi rumena pega; v latinščini: macula lutea), ki je približno tako velika kot leča in vsebuje posebno veliko število fotoreceptorjev. V sredini makule je vdolbinica, ki se v latinščini imenuje fovea centralis. Ta vdolbinica s premerom le okoli 1,5 milimetra zagotavlja, da vidimo najmanjše podrobnosti. Z zunanjim delom mrežnice vidimo manj natančno. Zunanji deli mrežnice omogočajo le grobo orientacijo.
Poškodbe mrežnice kot posledica sladkorne bolezni
Trajno povišana raven glukoze v krvi lahko privede do poškodb mrežnice. Najpogostejši sta:
- Poškodba krvnih žil mrežnice, imenovana tudi diabetična retinopatija.
- Patološko kopičenje tekočine v makuli, kar imenujemo makularni edem ali diabetična makulopatija.
Diabetična bolezen mrežnice ali diabetična retinopatija se razvija postopoma več let. Zgodnji stadij bolezni imenujemo neproliferativna diabetična retinopatija. V tej fazi pride do poškodb sten krvnih žil in nastanka žilnih izboklin ter posameznih krvavitev v mrežnici.
Če se bolezen nadaljuje, se pojavi proliferativna diabetična retinopatija (proliferativna pomeni hitro rastoča): nastanejo nove krvne žile v mrežnici, iz katerih prihaja do rahlih krvavitev. Pri diabetični retinopatiji je okvarjeno predvsem žilje na zunanjih delih mrežnice, zato bolniki pogosto dolgo časa nimajo težav z vidom.
Nasprotno pa diabetični makularni edem vodi do sprememb v središču mrežnice, kar povzroči simptome že v zgodnejših fazah. Diabetični makularni edem se lahko pojavi pri kateri koli stopnji diabetične retinopatije. V nadaljevanju vas želimo podrobneje seznaniti z diabetičnim makularnim edemom.
Kaj je diabetični makularni edem (DME)?
Povišana koncentracija glukoze v krvi pri sladkorni bolezni poškoduje tudi male krvne žile v očeh. Če se tekočina iz poškodovanih, vse bolj prepustnih očesnih žil nabere v predelu makule, ta nabrekne. Patološko kopičenje tekočine v makuli se imenuje makularni edem. Ker edem prizadene mesto najbolj ostrega vida, se lahko pri bolnikih močno poslabša vid.
Pogostost in dejavniki tveganja za DME
Poškodba mrežnice je eden od pogostih zapletov sladkorne bolezni. Diabetična retinopatija se pojavi pri približno tretjini bolnikov s sladkorno boleznijo. DME prizadene skoraj 7 % vseh diabetikov ter je nekoliko pogostejši pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 kot pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. V zahodnem svetu, je DME med najpogostejšimi vzroki hude okvare vida in slepote pri ljudeh v srednjih letih. DME prizadene obe očesi pri približno 60 % bolnikov.
K nastanku DME prispevajo različni dejavniki:
- povišana raven sladkorja v krvi,
- dlje kot je sladkorna bolezen prisotna, večje je tveganje za zaplete,
- hipertenzija.
Poleg tega pa lahko motnja presnove maščob in prisotnost diabetične ledvične okvare dodatno povečata tveganje za DME.
Preventiva: Kaj lahko storite za zdravje svojih oči
- Poskrbite, da bo vaša raven glukoze v krvi normalna in stabilna, saj visoke ali zelo spremenljive ravni glukoze v krvi prispevajo k poškodbi mrežnice. Poskrbite za zdravo prehrano in gibanje, zdravila za sladkorno bolezen jemljite dosledno oziroma zdravljenje z inzulinom izvajajte po dogovoru z družinskim zdravnikom ali diabetologom.
- Zdraviti je treba tudi visok krvni tlak – nekaterim škodljivim posledicam sladkorne bolezni se lahko izognemo, če znižamo krvni tlak.
- Izogibajte se kajenju, saj to poškoduje krvne žile.
- Redno se udeležujte pregledov oči. Poškodba mrežice ali makularni edem zaradi sladkorne bolezni ne povzroča bolečine in v zgodnjih fazah pogosto ne povzroča motenj vida. Vendar pa je mogoče poškodbe mrežnice uspešneje zdraviti v zgodnejših fazah. Oftalmolog lahko zgodaj odkrije spremembe na očeh in po potrebi pravočasno začne zdravljenje.
Test z Amslerjevo mrežo
Test z Amslerjevo mrežo je preprost način za domače testiranje vašega vida. Amslerjeva mreža je kvadrat s temnimi črtami in črno piko na sredini.
Izvedba testa:
- Če nosite očala, jih uporabljajte tudi med izvedbo testa.
- Pokrijte si eno oko, da preverite vid vsakega očesa posebej. Pomembno je, da pokritega očesa ne zaprete, saj bi to lahko popačilo rezultat.
- Oglejte si mrežo z razdalje 30–40 centimetrov.
- Poglejte naravnost v črno piko na sredini mreže.
- Ponovite korake od 1 do 4, da preverite drugo oko.
Če so črte zamegljene ali valovite ali če opazite temna ali prazna področja, se o tem nemudoma pogovorite s svojim oftalmologom!
Vir: Roche Farmacevtska družba d.o.o.