Goljufi pogosto izkoriščajo ljubezen, skrb in zaskrbljenost, ki jo ljudje čutimo do svojih družinskih članov. Prevare, ki ciljajo na čustvene vezi, temeljijo na tem, da se nekdo predstavi kot bližnji sorodnik – pogosto kot vnuk, hči, sin ali celo vnukov »prijatelj« – ki naj bi bil v težavah in nujno potreboval pomoč.
Ker gre za nepričakovane in čustveno nabite situacije, se žrtve pogosto odzovejo nagonsko – s pomočjo, še preden bi preverile resničnost zgodbe.
Kako poteka čustvena prevara?
- Prejem klica ali sporočila
- Goljuf kliče po telefonu ali pošlje SMS/sporočilo prek aplikacije (npr. WhatsApp) z neznane številke.
- Sporoči, da je v stiski: nesreča, težave v tujini, izgubljeni dokumenti, aretacija ipd.
- Predstavitev kot bližnji
- Klicatelj trdi, da je vaš vnuk ali drug sorodnik. Uporablja splošne izraze (»babica, jaz sem!«), da vi sami izgovorite ime.
- Če žrtev reče: »Si to ti, Luka?«, prevarant takoj potrdi in nadaljuje igro.
- Zahteva za pomoč
- Prošnja za hitro denarno pomoč, z izgovorom, da je telefon poškodovan ali da ne more govoriti z drugimi.
- Pogosto sledi navodilo, kako nakazati denar ali komu ga predati (včasih celo pride oseba na dom).
Značilnosti te oblike prevare
✔ Neposreden čustveni pritisk – prevarant izkorišča skrb in strah.
✔ Pritisk k hitri odločitvi – »Nimam časa razlagati, samo pomagaj mi.«
✔ Poziv k molčečnosti – »Prosim, ne povej mami. Nočem, da se razjezi.«
✔ Uporaba neznane telefonske številke – z izgovorom, da je njegov telefon pokvarjen ali izgubljen.
Kako se zaščititi?
✅ Nikoli ne pošiljajte denarja, dokler ne preverite resničnosti zgodbe.
✅ Pokličite osebo na znano številko ali preverite pri drugem družinskem članu.
✅ Ne zaupajte klicatelju, ki se izogiba podajanju podrobnosti.
✅ Ne podajajte imen – počakajte, da jih navede oseba na drugi strani.
✅ Če je mogoče, prosite za glasovni ali video klic.
✅ Če se kdo oglasi na vratih po denar, nikoli ne izročite gotovine.
Ko gre za družino, hitro delujemo iz čustev. Zato so takšne prevare še posebej učinkovite. A prav zato je pomembno, da ostanemo mirni, preverimo dejstva in se pogovorimo z bližnjimi.
V rubriki Kibernetsko varen senior bomo v naslednjem prispevku govorili o prevarah, povezanih z medicinskimi izdelki – kako prepoznati neresnične obljube o zdravilih in pripomočkih ter se zaščititi pred škodljivimi nakupi. Spremljajte nas še naprej.
Projekt “Cyber Safe Senior” financira Evropska unija. Namen tega projekta je ozaveščanje starejših o pravilih internetne varnosti in razvoj njihovih digitalnih veščin. Kot odziv na vse večje povpraševanje po izobraževanju o varni rabi interneta projekt ponuja praktične nasvete, študije primerov in analize, ki starejšim pomagajo pri izogibanju nevarnostim in odzivanju v izrednih razmerah.