(LETNO POROČILO VARUHA ZA LETO 2024(
Namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih, ki po izteku mandata varuhu človekovih pravic Petru Svetini od 24. februarja 2025 vodi institucijo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) in
namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc, sta 16. julija 2025 predsednici Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urški Klakočar Zupančič predala Letno poročilo Varuha za leto 2024.
V izjavi za javnost je namestnik Šelih poudaril, da se je število obravnavanih zadev v primerjavi s preteklim letom nekoliko povečalo – skupno jih je bilo 6.288. »V ospredju poročila ostajajo pozivi k učinkovitejšemu delovanju državnih organov, večjemu spoštovanju pravic ranljivih skupin in odpravljanju dolgoletnih sistemskih pomanjkljivosti,« je izpostavil.
Kot je dejal, poročilo jasno kaže, da so spremembe na bolje – zlasti na področju človekovih pravic – pogosto prepočasne in jih ovira pomanjkanje političnega ter strokovnega dialoga. »Za uresničitev
priporočil Varuha pa seveda ni dovolj le volja za pogovor, temveč je ključna politična volja za nujne sistemske spremembe in spoštovanje človekovih pravic v konkretnih situacijah,« je opozoril.
Ob tem se je dotaknil tudi pomena legitimnega vodstva neodvisnih državnih institucij. Izpostavil je zaskrbljenost, da institucija že več kot štiri mesece deluje brez predstojnika s polnim mandatom, kar je označil kot alarmantno. »Takšno stanje zmanjšuje avtoriteto institucije, strateško usmeritev in sposobnost odzivanja na kompleksne družbene izzive, predvsem pa slabi njeno prepričljivost pri opozarjanju na kršitve človekovih pravic,« je dejal.
Med glavnimi poudarki, ki izhajajo iz letnega poročila institucije za preteklo leto, je izpostavil predvsem počasno uresničevanje Varuhovih priporočil in opozoril, da brez sodelovanja vseh deležnikov in zavedanja, da mora biti človek v središču odločitev, ter resnega političnega pristopa ni mogoče doseči sistemskih sprememb.
Posebej zaskrbljujoče je stanje na področju socialne varnosti in invalidnosti, kjer Varuh znova opozarja na dolgotrajne postopke, kadrovsko podhranjenost in počasno preobrazbo modela obravnave invalidnosti iz medicinskega v socialnega. Pričakuje tudi, da bo vlada v najkrajšem času uredila vprašanje dostopnosti grajenega okolja za fizično in senzorno ovirane osebe, delo jo čaka tudi na področju osebne asistence. Pravico do zdravja še vedno ogrožajo pomanjkanje osebnih
zdravnikov, dolge čakalne dobe ter slaba dostopnost do specialistične oskrbe.
Starejši so prepogosto potisnjeni na rob dostojne obravnave; domovi za starejše se soočajo s kadrovskim kolapsom, deinstitucionalizacija ostaja v veliki meri neuresničena, akutno pa je tudi pomanjkanje kadrovskih in prostorskih kapacitet za osebe, ki potrebujejo zdravstveno nego in
oskrbo po zaključeni hospitalizaciji. Na ureditev čaka tudi področje oskrbovanih stanovanj. Varuh ponuja v razmislek vzpostavitev instituta zaupnika starejših.