Predstavljajte si, da prejmete e-poštno sporočilo ali telefonski klic, v katerem vam nekdo v uradnem tonu sporoči, da ste povezani s kazenskim postopkom. Morda naj bi bil vaš bančni račun uporabljen za pranje denarja, vaše ime pa naj bi bilo na seznamu sumljivih oseb. Čeprav gre za izmišljene trditve, je odziv pogosto enak: strah, zmeda in želja po tem, da se težava čim prej razreši.
Prav to izkoriščajo goljufi.
Kako poteka prevara?
Goljufi se pogosto predstavljajo kot uradne osebe – policisti, tožilci ali predstavniki drugih državnih institucij – in trdijo, da ste vpleteni v kaznivo dejanje. Poudarijo resnost situacije in vas prepričajo, da takoj ukrepate, na primer z nakazilom “globe”, z deljenjem osebnih podatkov ali dostopom do vaših računov. Včasih vas celo opozorijo, da o dogodku ne smete govoriti z nikomer.
Gre za taktiko ustrahovanja in manipulacije.
Posledice za žrtve
Tovrstne obtožbe, čeprav lažne, imajo lahko resne posledice:
- Oškodovanje ugleda, še posebej če obtožbo izveste preko bližnjih ali sodelavcev.
- Čustvena stiska, kot so občutki sramu, strahu ali tesnobe.
- Finančne izgube, če nasedete zahtevam goljufa.
- Pravne posledice, če pride do dejanske prijave, ki temelji na zlorabljeni identiteti.
Kako se zaščititi?
- Ne nasedajte pritiskom. Prava državna institucija vas nikoli ne bo prisilila v takojšnje ukrepanje prek telefona ali e-pošte.
- Preverite verodostojnost. Če prejmete sumljivo obvestilo, samostojno poiščite uradne kontakte in preverite informacije.
- Nikoli ne delite osebnih podatkov, kot so številke osebnih dokumentov, podatki o bančnem računu ali številka socialnega zavarovanja, če niste popolnoma prepričani v identiteto pošiljatelja.
- Namestite protivirusno zaščito, ki bo preprečila zlonamerno programsko opremo, če bi kliknili na povezavo v lažnem e-sporočilu.
- Spremljajte svoje račune in bodite pozorni na sumljive aktivnosti.
Primer iz prakse
Rozi je prejela e-pošto, ki je bila videti kot obvestilo policije, v katerem je pisalo, da je vključena v preiskavo zaradi spletnih goljufij. V strahu je sledila navodilom v sporočilu, kliknila na povezavo in vnesla osebne podatke. Kmalu zatem je zaznala nepooblaščene dvige z njenega bančnega računa – postala je žrtev spletne prevare.
V naslednjem prispevku bomo govorili o manipulacijah z lažnim predstavljanjem javnih institucij. Če želite ostati varni in pravočasno prepoznati spletne grožnje, vas vabimo, da redno spremljate rubriko Kibernetsko varen senior na aplikaciji Magda.
Projekt “Cyber Safe Senior” financira Evropska unija. Namen tega projekta je ozaveščanje starejših o pravilih internetne varnosti in razvoj njihovih digitalnih veščin. Kot odziv na vse večje povpraševanje po izobraževanju o varni rabi interneta projekt ponuja praktične nasvete, študije primerov in analize, ki starejšim pomagajo pri izogibanju nevarnostim in odzivanju v izrednih razmerah.