Čeprav skyr omenjajo že starodavne vikinške sage, je na naše trgovske police prišel šele pred nekaj leti. Kljub temu, da je njegova hranilna sestava res ugodna, ga marsikdo še vedno ne pozna.
Kaj sploh je skyr?
Na trgovskih policah skyr največkrat najdemo med jogurti, čeprav je po tehnološki (in tudi pravni) definiciji v bistvu sir. Gre za tradicionalni fermentiran mlečni izdelek, ki prihaja iz Islandije in Norveške. Narejen je iz posnetega mleka, ki mu dodajo tako mlečnokislinske kulture kot sirilo. Poleg tega se v postopku izdelave odceja sirotka (tako kot pri siru). Rezultat je gost, kremast, rahlo kisel izdelek. Izdelek, ki je skoraj brez maščob in sladkorja, je zelo bogat z beljakovinami in vsebuje množico koristnih mlečnokislinskih bakterij.
Hranilne vrednosti
Hranilne vrednosti se od proizvajalca do proizvajalca malce razlikujejo, v povprečju pa ima 100 g skyrja: 60 kcal, 10 – 12 g beljakovin (primerljivo s skuto), 3 – 4 g sladkorja (naravno prisotnega iz mleka), 0 – 0,5 g maščobe ter 120 – 150 mg kalcija (kar je približno 15 % dnevnih potreb).
Uporaba
Skyr lahko uživamo tako kot jogurt, takega kot je, v kombinaciji z žiti, oreščki, sadjem, v smutijih … Poleg navadnega skyrja obstajajo tudi različice s sadjem, vaniljo, kavo in drugimi okusi.
V hladnih omakah lahko skyr nadomesti bolj mastno in kalorično kislo smetano. Npr. hren s kislo smetano je skorajda identičnega okusa kot skyr s hrenom. Omaka s skyrom pa vsebuje bistveno manj kalorij in precej več beljakovin in je s prehranskega vidika boljša odločitev. Podobno velja z različne zeliščne pomake, ki jih ponudimo k pečenemu krompirju ali mesu, k mehiški hrani … skratka v vsakem receptu, ki ne zahteva segrevanja lahko kislo smetano brez razlike v okusu ali konsistenci zamenjamo s skyrom.
Žal pa skyr ne more nadomestiti kisle smetane v toplih jedeh, npr. v različnih juhah ali omakah. Ker skyr ne vsebuje maščobe, ne dobimo kremoznosti, ki jo doda kisla smetana.
Se pa skyr dobro obnese pri peki, kjer lahko z njim nadomestimo precej bolj kalorični kremni sir. Cheesecake pripravljen s skyrom bo sicer malce bolj kiselkastega okusa, bo pa tudi precej manj kaloričen. Dobro se obnese tudi v različnih oblivih in jogurtovih strnjenkah.
Nekatere vrste skyrja so precej goste, zato ga po potrebi razredčimo z vodo ali mlekom.
Zakaj bi umestili skyr v svojo prehrano?
- Je bogat vir beljakovin (11 g/100 g), ki so ključno hranilo pri ohranjanju mišične mase, zagotavljajo pa tudi daljšo sitost.
- Vsebuje kalcij, ki je ključen za zdrave kosti.
- Vsebuje probiotike, ki podpirajo zdravo črevesno floro.
- Ima nizko kalorično vrednost (60 kca/100 g)
Propadanje mišične mase, osteoporoza, zaprtost in naraščanje teže so pogoste nevšečnosti, ki spremljajo staranje. Zato je uživanje skyra smiselno (če seveda tolerirate mlečne izdelke).
Recept za okusno torto s skyrom najdete v aplikaciji Magda > Učilnica > Recepti.
Vir: Vera Simončič