Živimo v podnebnem pasu, kjer sveže lokalno pridelano sadje vsaj pol leta ni na voljo. Od oktobra pa vse tja do maja smo tako omejeni ali na sadje, ki se skladišči v hladilnicah, ali pa na sadje iz uvoza.
Kaj pa če bi sveže sadje nadomestili s suhim? Je to sadje bolj, enako ali manj zdravo?
Kot vedno, odgovor ni preprost. Odvisno od porekla, metode sušenja in seveda količine. V grobem je suho sadje sadje, ki so mu odstranili vodo, zato je tudi dlje obstojno. Sadje lahko posušimo na več načinov: na soncu oziroma zraku, v posebnih pečeh oziroma dehidratorjih ali pa z liofilizacijo (zamrzovalnim sušenjem). Od načina (predvsem temperature) sušenja je odvisno, koliko koristnih sestavin bo v suhem sadju še ostalo.
Suho sadje v primerjavi s svežim vsebuje višjo koncentracijo sladkorjev (ker je voda odstranjena), vlaknin in nekaterih mineralov (železo, kalij), ter manj nekaterih vitaminov (vitamina C in nekaterih oblik vitamina B, kot sta B1 in B6), mineralov, sekundarnih rastlinskih snovi oziroma fitonutrientov. Poleg tega le redke vrste sadja samo posušijo in zapakirajo. Večino jih potem še obdelajo z različnimi sredstvi proti spremembi barve in sprijemanju.
Svetle rozine in oranžne suhe marelice so zagotovo obdelane z žveplovim dioksidom (E220), ki je problematičen predvsem za astmatike in alergike. Suhim brusnicam, višnjam, pa tudi ananasu, meloni … je skoraj zagotovo dodan sladkor. Brusnicam, rozinam, borovnicam … je velikokrat dodano olje (nepreverljive kakovosti) proti sprijemanju. Kar pomeni, da je treba brati deklaracije in se na njihovi podlagi od primera do primera odločati, kaj je za nas bolje.
Na primer: naravno posušene borovnice iz lokalnega gozda so verjetno bolj zdrave od prezrelih borovnic, gojenih s pomočjo pesticidov, ki so k nam prišle čez pol sveta. A če se odločate med svežimi borovnicami in sušenimi borovnicami z dodatkom olja in sladkorja, so zagotovo boljša izbira sveže.
Načeloma je sveže sadje bolj zdravo od suhega, vsebuje več vitaminov, mineralov in fitonutrientov. Ker vsebuje vodo, pomaga tudi pri hidraciji telesa. Večina sadja je nizkokalorična, zato ga lahko uživamo redno in skoraj brez omejitev.
Suho sadje je priročna zakladnica energije in vlaknin. Še posebej ob dolgotrajnih fizičnih (pa tudi umskih) naporih nas hitro oskrbi z dodatno energijo. Paziti moramo, da ga ne pojemo preveč. Dobro je, da ga kombiniramo z oreščki, semeni in ostalimi dodatki ter si tako zagotovimo kar se da uravnotežen prigrizek.
Priročnost suhega sadja je že davno ugotovila tudi živilska industrija. Trg je dobesedno preplavljen z različnimi sadnimi in kombiniranimi sadnimi ploščicami. Tiste, ki vsebujejo samo osnovne nepredelane sestavine, so navadno precej drage, tistih z različnimi kemijskimi in sladkornimi dodatki pa se seveda izogibamo. Ker je priprava sadnih ploščic resnično enostavna, je najbolje, da se jih lotimo kar sami.
Priprava sadnih ploščic
Potrebujete osnovo iz mehkega suhega sadja in različne dodatke.
Osnova:
Za osnovo so najprimernejši datlji. Lahko pa uporabite tudi suhe slive, marelice, fige, rozine … Če sadje ni dovolj mehko oziroma je preveč posušeno, ga predhodno namočite v vodo.
Dodatki:
- Oreščki (mandlji, lešniki, indijski oreščki, orehi …) – nesoljeni in nepraženi.
- Različna semena (sončnična, bučna, lan, sezam, chia, konoplja …).
- Začimbe (cimet, klinčki, kardamom, ingver, vanilja, kajenski poper, muškatni orešček …).
- Drugo suho sadje (jabolka, borovnice, goji jagode, brusnice, inkovske jagode, jagode, višnje …).
- Ostalo (limonin ali limetin sok, svež ingver, nastrgan kokos, kakav v prahu, zdrobljena kakavova zrna, kava …).
Priprava je preprosta. Vse sestavine stresite v multipraktik in zmeljite v bolj ali manj gladko lepljivo pasto. Lahko zmeljete tudi le del sestavin, ostale pa grobo narežete – tako bodo vaše ploščice bolj hrustljave. Če je mešanica presuha, dodajte žlico ali dve vode.
Pekač ali desko obložite s prozorno folijo za živila, na njo naložite maso za ploščice, jo pokrijte s folijo in oblikujte v pravokotnik. Za najmanj eno uro postavite v hladilnik, nato razrežite na ploščice, jih posamezno zavijte v peki papir ali prozorno folijo in shranite v hladilnik ali zamrzovalnik. Ploščice se v hladilniku obdržijo do 14 dni, v zamrzovalniku pa 6 mesecev. Namesto ploščic iz mase lahko oblikujete tudi kroglice.
Predlogi receptov
Kokosove ploščice
- 1 skodelica mešanice mandljev in orehov
- 1 skodelica datljev (ali suhih sliv)
- 1 skodelica naribanega kokosa
- cimet
Jabolčna pita
- 1 skodelica mešanice mandljev in orehov
- 1 skodelica datljev (ali suhih fig)
- ½ skodelice rozin
- ½ skodelice posušenih jabolk
- 1 žlica mletega cimeta
- vanilja, klinčki (po želji)
Jutranja kava
- 1 skodelica mešanice mandljev in orehov
- 1 skodelica datljev
- 3 žlice surovega kakava
- 1 žlica instant kave
- vanilja
- koščki čokolade, zdrobljena kakavova zrna, zdrobljena kavna zrna (po želji)
Imunodvig
- ½ skodelice indijskih oreščkov
- ½ skodelice orehov
- 1 skodelica suhih marelic
- 2 žlici lanenih semen
- 1 žlica posušenih kamilic
- 1 žlica sveže naribanega ingverja
- sok ½ limone (ali limete)
- kajenski poper (po želji)
Ste dojeli princip? Ni težko. Najtežje se je odločiti, kakšno kombinacijo pripraviti.
Vsak četrtek vas v Magdi čaka nov prispevek o živilu tedna, ki ga spremljajo zanimivosti, koristni nasveti in preprost recept. Vabljeni, da pokukate tudi v rubriko Učilnica > Kuhanje, kjer vas tokrat čaka ideja za pripravo Energijskih ploščic iz indijskih oreškov in marelic.😋
Avtor: Vera Simončič