Kopriva je zelo razširjena rastlina. Raste na zapuščenih vrtovih, njivah, obronkih gozdov, ob cestah, nasipih in celo visoko v hribih.
Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali kot povrtnino. Od Egipčanov so jo nato prevzeli Grki in Rimljani. Zapise o koristnosti kopriv najdemo tudi v spisih očeta znanstvene medicine Hipokrata.
Za vsakim plotom
Kar težko je verjeti, da je rastlina, ki tako pozitivno vpliva na naše zdravje, tako lahko dostopna in na voljo brezplačno. Koristne učinke kopriv lahko na kratko povzamemo: gre za rastlino, ki podpira izločanje vode iz telesa in podpira presnovne procesa ter mu hkrati dovaja energijo. Kopriva je ena prvih spomladanskih zelenjav, zraste v času, ko že hrepenimo po svežih stvareh. V tradicionalnem zdravilstvu koprivi pripisujejo da, obnavlja moči, preprečuje spomladansko utrujenost, pospešuje odvajanje vode iz telesa, čisti sečne poti, znižuje holesterol in sečno kislino ter uravnava krvni sladkor. Lajšala naj bi tudi revmatične težave, pomaga pri povečani prostati in deluje proti aknam. Največ hranilnih snovi koprive vsebujejo maja in junija, tik pred cvetenjem.
Kopriva oziroma različni pripravki iz nje so nepogrešljivi v biodinamičnem oziroma ekološkem vrtnarjenju – za preganjanje uši, krepitev rastlin, proti plesnim, kot gnojilo in zastirka.
Hranilne snovi
Koprive vsebujejo presenetljivo veliko beljakovin (do 7 %). Bogate so s kalcijem in železom, vsebujejo pa tudi baker, magnezij in kalij ter vrsto mikroelementov. Od vitaminov so bogate z betakaroteni in vitaminom C, vsebujejo tudi nekaj vitaminov skupine B ter vitamin K. Bogate so s karotenoidi, flavonoidi in klorofilom. Iz tega lahko sklepamo, da je njihov antioksidativni potencial izredno visok.
Nabiranje
Koprive navadno nabiramo spomladi, ko šele dobro poženejo. Okusne so tudi jeseni, ko po dežju znova odženejo; poleti so bolj trde, pa tudi druge zelenjave je takrat v izobilju. Užitni so tudi njihovi aromatični cvetovi.
Zagotovo nam ne bo treba daleč ponje, a izberimo mesto, ki je čim manj onesnaženo. Nabiramo veliko koprivo, ki ima precej več pozitivnih učinkov na naše telo kot njena sorodnica mrtva kopriva. Najlažje ju ločimo po obliki stebla. Velika kopriva ima štirioglato, mrtva pa okroglo steblo. Velika kopriva ima na spodnjem delu listov nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo, izločijo blag strup in nas tako opečejo. Da bi se izognili opeklinam, je najbolje, da se nabiranja lotimo z rokavicami.
Ker je kopriv povsod dovolj, jih nabiramo sproti, toliko kot jih naenkrat porabimo. Večje količine lahko tudi posušimo. Njihova uporaba v kulinariki je izredno raznolika; lahko jih uporabimo v praktično vseh receptih namesto špinače ali blitve. Iz njih pripravimo krepčilno juho, prilogo, jih zamešamo med jajca v fritato ali pa spečemo slano pito. Ne skrbimo – ne bodo nas opekle, saj s kuhanjem uničimo njihov blag strup. Ko pripravljamo koprive, izberimo recept, v katerem uporabimo tudi vodo, v kateri so se kuhale, saj ta vsebuje preveč hranilnih snovi, da bi jo zavrgli.
Z malce pazljivosti lahko koprive uživamo tudi surove. Pazljivo odtrgamo vršiček z dvema ali tremi pari listov in jih pogladimo po spodnji strani v smeri vrha. To nekajkrat ponovimo, nato koprivo še povaljamo med dlanmi in pripravljena je za uživanje. Lahko jo takoj zaužijemo ali pa narežemo v solato. Surove lahko dodamo tudi v smutije ali iz njih pripravimo pesto.
Vsak četrtek vas v Magdi čaka nov prispevek o živilu tedna, ki ga spremljajo zanimivosti, koristni nasveti in preprost recept. Vabljeni, da pokukate tudi v rubriko Učilnica > Kuhanje, kjer vas tokrat čaka recept za pripravo goste juhe iz kopriv. 😋
Avtor: Vera Simončič