Pri nas verjetno vsak pozna blitvo po dalmatinsko, oziroma blitvo s krompirjem, kot tradicionalno prilogo k pečenim ribam. Potem pa večini že zmanjka domišljije, saj blitva žal ne spada med najbolj popularne zelenjave. Po krivici. Sorodnica pese, špinače, pa tudi kvinoje in amaranta je nabita z za telo koristnimi snovmi.
Blitva izvira iz Sredozemlja. Ker je nezahtevna za gojenje in lepo uspeva tudi v hladnejših predelih, pa je danes razširjena praktično povsod. V krajih z milejšo klimo raste skozi vse leto. Gojimo pa jo lahko tudi v cvetličnih loncih ali koritih. Blitva ima velike zelene liste na steblih različnih barv, od belih do rdečih. Mladi listi so nežnega okusa in jih lahko uživamo surove v različnih solatah. Starejša rastlina ima bolj mesnate liste in trša stebla, ki zahtevajo kuhanje.
Nakup in shranjevanje
Čeprav je blitva celoletna rastlina, je najboljša v poletnih mesecih od junija do oktobra. Domači blitvi vedno režemo zunanje liste tik nad zemljo, tako da rastlina razvija nove. V trgovini sveže rastline prepoznamo po svetlečih in hrustljavih temno zelenih listih, brez rjavih pik. Mladi listi blitve so izredno občutljivi in hitro ovenijo, zato jih moramo porabiti še isti dan. Starejše rastline pa lahko hranimo v hladilniku, zavite v mokro krpo od 3 do 5 dni.
Veliko dobrega
Blitva spada med nizko kalorična živila. 100 g svežih blitvinih listov vsebuje le 19 kcal. Je prava zakladnica vitaminov, mineralov in fitonutrientov. Na prvem mestu je vitamin K, 100 g blitve vsebuje kar 700 % priporočenega dnevnega vnosa, sledita vitamina A in C, magnezij, baker, mangan, kalij, vitamin E, železo, vitamini B kompleksa vključno s folno kislino, vlaknine, kalcij, cink, selen … Redno uživanje blitve naj bi nas tako varovalo pred osteoporozo, anemijo, alzheimerjevo boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi, pred rakom debelega črevesja ter prostate … Uživanje blitve pa naj bi tudi uravnavalo krvni sladkor.
Blitva (tako kot špinača in rabarbara) vsebuje oksalno kislino, ki pri nekaterih lahko povzroči tvorjenje ledvičnih kamnov. Blitva vsebuje izjemno visoke količine vitamina K, ki je ključen za strjevanje krvi. Bolniki, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi (npr. varfarin), morajo biti pri uživanju blitve previdni in se posvetovati z zdravnikom.
Priprava
Čeprav so stebla videti izredno čvrsta, so hitro kuhana. Če imamo blitvo z debelejšimi stebli (več kot 2 cm), stebla ločimo od listov in jih kuhamo posebej oziroma dlje časa. Načeloma so stebla kuhana v 10 minutah, listi pa v petih. Kuhano blitvo uporabimo podobno kot špinačo. Nekaj idej: kuhano blitvo zmešate z makaroni, oljčnim oljem, limoninim sokom; dodajte jo omleti ali fritati; pripravite juho, lazanjo …
Vsak četrtek vas v Magdi čaka nov prispevek o živilu tedna, ki ga spremljajo zanimivosti, koristni nasveti in preprost recept. Vabljeni, da pokukate tudi v rubriko Učilnica > Kuhanje, kjer vas tokrat čaka recept za Skutni narastek z blitvo. 😋
Avtor: Vera Simončič