Koščičasto sadje, sorodnice sliv, breskev in češenj, so na voljo le kratek čas, od konca junija do avgusta.
Marelice že s svojo živo oranžno barvo sporočajo, da so izjemno bogate z beta karotenom, ki ga telo pretvori v vitamin A. Ta je nepogrešljiv za zdravje oči, kože in sluznic ter krepi imunski sistem. Oranžna barva je namreč neposreden pokazatelj vsebnosti karotenoidov – bolj kot je plod obarvan, več jih vsebuje. Poleg beta karotena marelice vsebujejo tudi lutein in zeaksantin, ki varujeta makulo in zmanjšujeta tveganje za starostno degeneracijo očesne mrežnice. Bogate so z vitaminom C, kalijem in vitaminom E, ki deluje kot antioksidant in ščiti celice pred oksidativnim stresom. Topne vlaknine, zlasti pektin, pomagajo pri uravnavanju ravni krvnega sladkorja in zniževanju LDL holesterola. Marelice vsebujejo tudi klorogenske kisline, antioksidante, ki zavirajo vnetne procese in ugodno vplivajo na presnovo. Nizka kalorična vrednost in visoka vsebnost vode jih uvrščata med idealno poletno sadje za vse, ki pazijo na telesno težo.
Prehranska vrednost
Marelice so kalorično skromne – v 100 gramih svežih plodov je le okoli 48 kcal. Odvisno od sorte in zrelosti vsebujejo okoli 9 g naravnih sladkorjev,1,4 g beljakovin in zanemarljivo malo maščob. So pa med sadjem nadpovprečno bogate z beljakovinami v primerjavi s svojo kalorično vrednostjo. Skupnih vlaknin je okoli 2 g na 100 g. Med vitamini izstopa beta karoten (400–1600 µg/100 g, odvisno od sorte in zrelosti), vitamin C (10 mg/100 g) ter vitamin E. Med minerali je najpomembnejši kalij (260 mg/100 g), prisotni pa so tudi železo, kalcij in fosfor. Posušene marelice vsebujejo vse te hranilne snovi v petkrat višji koncentraciji, a so zato tudi precej bolj kalorične in sladke.
Nakup in shranjevanje
Marelice so, podobno kot češnje, občutljivo sadje, ki ga je treba kupiti v pravi zrelosti. Za razliko od češenj pa po obiranju še nekoliko dozorijo pri sobni temperaturi, zato jih lahko kupite malce trše in pustite doma na kuhinjskem pultu. Zrele marelice prepoznate po enakomerni oranžni barvi brez zelenih odtenkov, prijetnem sladkem vonju in rahli popustljivosti ob dotiku. Trdih, voščenih plodov brez vonja se raje izognite – ti so bili pobrani prezgodaj in nikoli ne razvijejo polnega okusa. Zrele marelice shranite v hladilnik, kjer vzdržijo dva do tri dni. Shranite jih stran od živil z močnim vonjem, saj ga hitro prevzamejo. Za daljše shranjevanje so razkoščičene marelice idealne za zamrzovanje, sušenje ali kuhanje v kompotih in džemih. Med toplotno obdelavo sicer izgubijo del vitamina C, beta karoten pa se ob blagi obdelavi celo bolje absorbira kot iz surovega sadja.
Vsak četrtek vas v Magdi čaka nov prispevek o živilu tedna, ki ga spremljajo zanimivosti, koristni nasveti in preprost recept. Vabljeni, da pokukate tudi v rubriko Učilnica > Kuhanje, kjer vas tokrat čaka recept za Pečene marelice s kozjim sirom in rukolo. 😋
Avtor: Vera Simončič