Spletni goljufi postajajo vse bolj iznajdljivi. Njihova sporočila so lahko videti zelo prepričljiva, uporabljajo logotipe bank, policije in drugih ustanov, poznajo naše ime, včasih pa nas celo pokličejo po telefonu in se predstavijo kot bančni svetovalci.
Zato smo za vas zbrali nekaj aktualnih spletnih prevar, na katere v Sloveniji trenutno opozarjata Policija in SI-CERT, ter najpomembnejše nasvete, kako se pred njimi zaščititi.
1. Lažni »sodni pozivi« v imenu policije
Slovenska policija je septembra ponovno opozorila na lažna elektronska sporočila, ki so videti kot uradni sodni poziv. Goljufi pri tem zlorabljajo ime slovenske policije ter logotipe uradnih institucij, med drugim Europola in Ministrstva za pravosodje.
V sporočilu prejemnika pogosto obtožijo hudih kaznivih dejanj in zahtevajo, da se hitro odzove. Namen je predvsem prestrašiti prejemnika in ga pripraviti do nadaljnje komunikacije, v kateri lahko goljufi zahtevajo denar ali osebne podatke. Policija poudarja, da takšna sporočila nimajo povezave s policijo ali Europolom. Policija
Kaj storiti? Ne odgovarjajte, ne odpirajte priponk in ne klikajte povezav. Sporočilo označite kot neželeno pošto in ga izbrišite.
2. Kliče vas »bančni svetovalec«
Zelo nevarni so tudi telefonski klici ljudi, ki se predstavljajo kot zaposleni banke ali celo Banke Slovenije. Goljuf vam lahko pove, da je bil vaš račun ogrožen, da je nekdo v vašem imenu odprl račun ali najel kredit in da morate zato denar čim prej prenesti na »varen račun«.
Prav ta občutek nujnosti je del prevare. Policija opozarja, da banke po telefonu ne zahtevajo prenosa vašega denarja na drug račun ali razkritja občutljivih bančnih podatkov. Če vas tak klic preseneti, pogovor prekinite in svojo banko pokličite sami na njeno uradno telefonsko številko. Policija
3. »Našli smo vaše pozabljene kriptovalute«
Goljufi lahko pokličejo tudi z zelo vabljivo novico: na računu naj bi imeli več tisoč evrov pozabljenih kriptovalut, do katerih vam bodo pomagali priti.
Da bi vam denar lahko »izplačali«, od vas zahtevajo dostop do računalnika, spletne banke ali druge podatke. Policija je poleti opozorila na več tovrstnih primerov, pri katerih so žrtve goljufom omogočile dostop do svojih bančnih računov ali jim neposredno nakazale denar. Posledice so lahko tudi izpraznjeni računi in izgubljeni prihranki. Policija
Zapomnite si: če vam neznanec nepričakovano obljublja denar, morate biti še posebej previdni.
4. Lažni SMS o prometnem prekršku
Ste prejeli SMS, da morate poravnati kazen zaradi prometnega prekrška? Tudi takšna sporočila so krožila med slovenskimi uporabniki.
V njih goljufi prejemnika preusmerijo na lažno spletno stran, kjer od njega zahtevajo osebne ali bančne podatke oziroma plačilo kazni.
Pomemben podatek: slovenska policija kršiteljev cestnoprometnih predpisov ne obvešča o prekrških prek SMS-sporočil. Če prejmete takšno sporočilo, povezave ne odpirajte in vanjo ne vpisujte svojih podatkov. Policija
5. Phishing je še vedno ena najpogostejših nevarnosti
Phishing oziroma spletno ribarjenje je prevara, pri kateri se goljuf izdaja za zaupanja vredno ustanovo – denimo banko, dostavno službo, državni organ ali drugo podjetje.
Sporočilo običajno vsebuje povezavo do ponarejene spletne strani, na kateri naj bi se prijavili, potrdili račun, prevzeli paket ali vnesli podatke kartice.
SI-CERT opozarja, da phishing predstavlja približno tretjino vseh incidentov, ki jih obravnavajo, število kibernetskih incidentov pa je bilo leta 2025 za 35 odstotkov večje kot leto prej. SI CERT
Od 1. oktobra 2026 v Sloveniji deluje tudi posebna nacionalna prijavna točka za phishing. Sumljivo elektronsko sporočilo, povezavo ali posnetek zaslona SMS-sporočila lahko pošljete na phishing@cert.si, kjer ga strokovnjaki SI-CERT preverijo in lahko ukrepajo proti lažni spletni strani. SI CERT
Pet pravil, ki si jih velja zapomniti
Ko prejmete nepričakovano sporočilo ali klic, si vzemite čas. Goljufi želijo predvsem, da ukrepate hitro in brez premisleka.
Ne klikajte povezav v sumljivih sporočilih. Ne razkrivajte gesel, PIN-kod ali potrditvenih kod. Ne dovolite neznancem dostopa do svojega računalnika ali spletne banke. Ne nakazujte denarja samo zato, ker vas nekdo po telefonu prepričuje, da je nujno. In kadar ste v dvomih, ustanovo sami pokličite na uradno telefonsko številko.
Če ste podatke ali denar že posredovali, čim prej stopite v stik s svojo banko. Če je prišlo do oškodovanja, primer prijavite policiji ter shranite sporočila, telefonske številke, elektronsko pošto, potrdila o plačilih in drugo dokumentacijo. Policija
Previdnost je najboljša zaščita
Spletna prevara se lahko zgodi vsakomur. Goljufi pogosto namenoma ustvarjajo občutek strahu, nujnosti ali pa obljubljajo nepričakovan zaslužek. Prav zato je najpomembneje, da se ustavimo, preverimo in šele nato ukrepamo.
In še nekaj – na takšne prevare opozorite tudi svoje bližnje. Informacija, ki jo delimo pravočasno, lahko komu prihrani veliko skrbi in denarja.
Viri: Policija Republike Slovenije in SI-CERT, aktualna opozorila 2026.