Buče so zagotovo eden najprepoznavnejših jesenskih pridelkov. Največkrat jih povezujemo z bučnim oljem, živo oranžno bučno juho in jesensko dekoracijo. Potem pa večini že zmanjka domišljije. Po krivici. Botanično gledano je buča plod, v kuhinji pa jo uporabljamo kot zelenjavo. Sorodnice kumar, bučk, melon in lubenic so poleg lepega videza, polne za telo koristnih snovi.
Buče izvirajo iz Srednje in Južne Amerike, kjer jih gojijo že tisočletja. V Evropo so prišle po odkritju Amerike in se hitro razširile po celini. Tudi pri nas so se udomačile. Tako zelo, da Štajersko in Prekmurje neposredno povezujemo z bučnim oljem (pridelujejo ga iz semen oljne buče golice). Buče so razmeroma nezahtevne za gojenje, potrebujejo predvsem toploto, sonce in veliko prostora, saj se njihove razrastejo več metrov daleč.
Buče so zagotovo ena najbolj raznolikih skupin zelenjave. Poznamo več sto sort, ki se med seboj razlikujejo po obliki, barvi, velikosti in okusu. Lupina je lahko oranžna, rdeča, rumena, zelena, bela, sivomodra ali progasta, gladka, rebrasta, pokrita z bradavicami … Po velikosti segajo od miniaturnih bučk, ki jih držimo na dlani, do orjaških tekmovalk, ki tehtajo več kot tono. Med jedilnimi je zagotovo najbolj popularna hokaido buča. Ne naključno; je priročne velikosti (običajno tehta od 1 do 2 kg), ima tanko užitno lupino in živo oranžno meso, ki po okusu spominja na kostanj. Druge priljubljene jedilne buče so maslenka (z gladkim, sladkastim mesom in rahlo oreškastim priokusom), muškatna buča (z izrazito rebrasto lupino), špagetna buča (njeno meso se po toplotni obdelavi razdeli na tanke nitke) …
**Pozor!** Večina okrasnih buč ni namenjena prehrani. Mnoge med njimi vsebujejo grenke in strupene snovi, imenovane kukurbitacini, ki lahko povzročijo resne prebavne težave. Izrazito grenak okus je opozorilo tudi pri jedilnih bučah. Takšnih ne uživamo. Tudi če jih skuhamo ali spečemo, se kukurbitacini ne uničijo.
Nakup in shranjevanje
Glavna sezona zimskih buč se začne septembra in traja pozno v jesen. Ker se dobro skladiščijo, so na voljo tudi v zimskih mesecih, vse tja do pomladi.
Pri nakupu izbiramo buče s čvrsto, nepoškodovano lupino, brez mehkih mest, razpok in znakov plesni. Buča naj bo glede na svojo velikost razmeroma težka, pecelj pa suh in nepoškodovan. Pecelj je pri shranjevanju buč zelo pomemben. Poškodbe na mestu, kjer je pritrjen, omogočajo hitrejši vdor mikroorganizmov in posledično gnitje. Zato buče nikoli ne prenašamo oziroma držimo za pecelj. Rumenkasta lisa na spodnji strani je običajno sled ležanja na tleh in ne pomeni slabše kakovosti. Če kupimo že narezano bučo, naj bo meso čvrsto, značilne barve za izbrano sorto, brez sluzastih ali izsušenih mest, kosi pa ustrezno zaščiteni in shranjeni v hladilniku.
Celih, nepoškodovanih buč ne hranimo v hladilniku, ampak v suhem, temnem in zračnem mestu (pri 10 do 15 °C), tako da se med seboj ne dotikajo. Odvisno od sorte bodo tako zdržale več mesecev (nekatere sorte tudi do pol leta ali dlje). Pred shranjevanjem buč ne peremo z vodo, ampak jih le obrišemo s suho krpo.
Razrezana buča je precej manj obstojna. Zavito ali zaprto v posodi jo hranimo v hladilniku približno tri do štiri dni. Zamrznemo jo lahko surovo, narezano na kocke, ali kuhano oziroma pečeno in pretlačeno v pire.
Veliko dobrega
Buče spadajo med nizkokalorična živila. 100 g svežega bučnega mesa vsebuje približno 25 do 45 kcal (odvisno od sorte).
Oranžno meso je bogato s karotenoidi, med katerimi je najpomembnejši beta karoten, ki ga telo po potrebi pretvarja v vitamin A. Pri nekaterih sortah lahko že 100 g bučnega mesa zagotovi približno polovico ali več priporočenega dnevnega vnosa vitamina A. Buče vsebujejo tudi vitamin C, vitamin E, vitamin B6, folno kislino, kalij ter manjše količine magnezija, mangana in železa. Vsebujejo tudi prehranske vlaknine. Uživanje buč kot del uravnotežene prehrane tako prispeva k ohranjanju dobrega vida, normalnemu delovanju imunskega sistema, zdravju prebavil ter vzdrževanju normalnega krvnega tlaka.
Bučna semena so dober vir beljakovin, nenasičenih maščob, magnezija, cinka in železa. Ker so precej kalorična (100 g oluščenih semen vsebuje približno 550 do 600 kcal), jih uživamo v zmernih količinah, predvsem kot dodatek jedem.
Priprava
Priprava buč je enostavna. Nekatere sorte sicer zahtevajo malce več fizične moči. Buče najprej operemo, prerežemo in jim z žlico odstranimo semena z vlakni. Hokaido buč ne lupimo, saj se njihova lupina med kuhanjem ali pečenjem zmehča. Druge vrste bomo lažje olupili, če jih najprej spečemo v lupini (pri 200 °C približno 25 do 45 minut) ali skuhamo (narezane na večje kose približno 10 do 15 minut) in nato z žlico postrgamo meso od lupine. Čas priprave je odvisen od sorte in velikosti kosov.
Užitna semena operemo, osušimo in pražimo v pečici približno 10 do 20 minut pri 160 °C, odvisno od njihove velikosti, po želji s soljo ali papriko.
Pečene buče lahko dodamo solatam, rižotam, testeninam ali jih pretlačimo v pire. Odlično se ujemajo z žajbljem, rožmarinom, timijanom, česnom, ingverjem, muškatnim oreščkom in čilijem. Njihovo sladkobo lahko uravnotežimo z limoninim sokom, balzamičnim kisom, feta sirom, parmezanom …
Bučni pire je odlična osnova za njoke, kruh, palačinke, pite, mafine in druge sladice. Pire, pripravljen iz pečene buče, je primernejši za pripravo testa, ker je običajno gostejši in bolj aromatičen od pireja iz kuhane buče.
Nekaj idej za malo drugačno uporabo: pečeno bučo zmešamo s čičeriko, tahinijem in limoninim sokom v bučni humus; dodamo jo rižoti z žajbljem in parmezanom; pripravimo omako za testenine z gorgonzolo in orehi; tanke rezine buče spečemo kot čips, bučni pire uporabimo za sočen čokoladni kolač. Užitni so tudi cvetovi jedilnih buč, ki jih napolnimo in ocvremo. Bučno olje je najbolje dodajati hladno, na juho, solato ali celo vaniljev sladoled, saj se pri močnem segrevanju njegov značilni okus spremeni.
Buče so lep dokaz, da lahko ena sama skupina rastlin ponudi skoraj neomejene možnosti za ustvarjanje v kuhinji. Od preproste jesenske juhe do prefinjene sladice. In če nam katera ni všeč, poskusimo z drugo sorto. Razlike med njimi so presenetljivo velike.Vabljeni, da pokukate tudi v rubriko Učilnica > Kuhanje, kjer vas tokrat čaka recept za Rižoto s pečeno bučo in žajbljem😋