Pretekli teden je slovensko javnost, predvsem pa prebivalce Gorenjske, vznemirilo uradno opozorilo Zdravstvenega doma Jesenice. Na območju stanovanjskih blokov in v okolici zdravstvenega doma se je pojavila oseba v bež plašču, ki se je stanovalcem lažno predstavljala kot patronažna medicinska sestra. Vodstvo zavoda je nemudoma pojasnilo, da ta oseba ni njihova zaposlena, ter občane pozvalo k previdnosti, saj prave patronažne sestre vedno nosijo prepoznavna službena oblačila z uradnimi oznakami zavoda ter službeno izkaznico.
Dogodek z Jesenic na žalost ni novost, temveč nas opominja na preizkušene prijeme, ki se v različnih oblikah pojavljajo že zelo dolgo.
Zakaj so starejši tako pogosta tarča prevarantov na domu?
Podatki slovenske policije kažejo, da so starejši občani nesorazmerno pogosto žrtve drznih tatvin in goljufij na lastnih domovih. Policijska poročila vsako leto beležijo več sto tovrstnih primerov, pri čemer je dejansko število še precej višje. Mnoge starejše ob spoznanju, da so bili ogoljufani, namreč prevzameta sram in strah, zato dogodka včasih sploh ne zaupajo domačim ali pristojnim službam.
Razlogi, zakaj storilci izbirajo prav starejše, izvirajo iz življenjskih okoliščin:
- Osamljenost in želja po pogovoru: Mnogi starejši živijo sami in so veseli tople besede, kar goljufi hitro zaznajo ter izkoristijo za vzpostavitev lažnega zaupanja.
- Prirojeno zaupanje v poklice pomoči: Generacije v tretjem življenjskem obdobju gojijo globoko spoštovanje do zdravstvenih delavcev, patronaže in socialnih služb, zato njihove istovetnosti običajno ne preverjajo s sumom.
- Prihranki na domu: Prevaranti računajo na to, da mnogi doma še vedno hranijo gotovino ali družinske dragocenosti, do katerih lahko ob preusmeritvi pozornosti pridejo v nekaj trenutkih.
Od lažnih serviserjev do zlorabe zaupanja v zdravstvo
V preteklosti so storilci najpogosteje nastopali kot lažni komunalni delavci, monterji telekomunikacij, serviserji električnih naprav ali odkupovalci starega železa. Taktika je bila preprosta: eden od obiskovalcev je stanovalca zamotil s pogovorom ali ga zvabil na dvorišče, da bi si ogledala namišljeno napako, drugi pa je medtem neopazno vstopil v hišo.
Poleg teh klasičnih pretvez pa nepridipravi že od nekdaj zlorabljajo tudi področje zdravja in socialne pomoči, saj vedo, da so ljudje v stiski še posebej dovzetni za obljube o olajšanju težav. Znanih je veliko primerov:
- ponujanja brezplačnih meritev krvnega tlaka ali sladkorja, kjer se med meritvijo izkoristi nepazljivost stanovalca,
- vsiljevanja dragih medicinskih pripomočkov in mazil sumljivega porekla,
- lažnega predstavljanja v imenu socialnih služb, ki naj bi urejale denarne pomoči,
- ali pa izdajanja za terenske patronažne delavce, kot se je zgodilo na Jesenicah.
Kadar ljudje potrebujejo ali pričakujejo pomoč ter obiske podpornih služb, nepridipravi to zaupanje brez obotavljanja izkoristijo za svoje namene.
Kako poskrbeti za varnost na prijazen in preprost način?
Biti previden ne pomeni biti nesramen ali nezaupljiv do vsega sveta. Pomeni le to, da postavimo zdrave meje in zaščitimo svoj mir:
- Prijazno počakajte pred vrati: Povsem naravno in vljudno je, da neznanega obiskovalca prosite, naj za trenutek počaka pred vrati, medtem ko vi v miru preverite, kdo prihaja.
- Prepoznavna podoba pravih delavcev: Strokovni delavci patronaže in priznanih služb pomoči na domu prihajajo v službenih oblačilih z oznakami ustanove in z veseljem pokažejo svojo službeno izkaznico.
- Obiski so praviloma napovedani: Patronažni obiski ali obiski novih izvajalcev pomoči so skoraj vedno vnaprej usklajeni z vami ali vašimi svojci. Nenapovedan obisk neznane osebe je vedno razlog za dodatno pozornost.
- Preverjanje brez zadrege: Če niste prepričani, mirno povejte obiskovalcu, da boste poklicali v zdravstveni dom,patronažno službo ali svojce. Pravi strokovni delavec bo to vašo previdnost popolnoma razumel in je ne bo vzel za slabo.
- Pomoč sistema e-oskrbe: Uporabniki, ki imajo doma nameščeno e-oskrbo z varnostnim klicnim gumbom, lahko ob vsaki negotovosti ali občutku ogroženosti pritisnejo na gumb ter se povežejo z asistenčnim centrom.
- Klic na številko 113: Če posumite, da gre za prevaro, ali če je oseba vsiljiva, nemudoma obvestite policijo.
Sodobne pasti, povezane z oskrbo in zdravjem
Nevarnost zlorab se ne ustavlja zgolj pri fizičnem obisku na vratih. Vedno pogosteje se pojavljajo tudi poskusi prevar na daljavo, ki neposredno izkoriščajo področje dolgotrajne oskrbe:
- lažna telefonska klicanja ali sporočila, ki obljubljajo hitre odobritve pravic ali izplačila denarnih prejemkov, pri čemer zahtevajo bančne podatke ali predplačilo namišljenih stroškov,
- ponujanje fiktivnih pogodb za oskrbo na domu s strani nepreverjenih ponudnikov, ki zahtevajo visoke vnaprejšnje akontacije,
- ter lažna sporočila o zdravstvenih izvidih ali naročilih na preglede, ki vodijo na sumljive povezave.
Za vse te primere velja enako osnovno pravilo kot pri domačih vratih: uradne institucije za dolgotrajno oskrbo ter zdravstveni zavodi podatkov o vaših bančnih računih ali geslih nikoli ne pridobivajo prek hitrih telefonskih klicev ali sumljivih sporočil.
Pazite nase, zaupajte le uradnim službam ter to opozorilo delite s svojimi bližnjimi in sosedi.
Viri in več informacij:
- Zdravstveni dom Jesenice: Obvestilo in opozorilo občanom
https://www.zd-jesenice.si/novica/obvestilo-in-opozorilo-obcanom/ - Policija: Drzne tatvine v vaših domovih
https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-premozenja/100133-drzne-tatvine-v-vasih-domovih