Varuh človekovih pravic (Varuh) pozdravlja vzpostavitev celovitega in sistemsko urejenega okvira za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, saj je že večkrat opozoril, da je glede na trende vse bolj dolgožive družbe vzpostavitev tovrstnega sistema nujna. Prav zato pričakuje, da se bo sistem dolgotrajne oskrbe ustrezno in po potrebi nadgrajeval, se čim hitreje odzival na zaznane pomanjkljivosti in se prilagajal razmeram v družbi. Zaveda se, da gre za obsežno in izjemno kompleksno reformo socialnega sistema, ki posega na področja socialnega varstva, zdravstvene dejavnosti in financiranja javnih storitev. Hkrati pa je Varuh zaznal nejasnosti pri uvajanju novih pravic, obveznosti in organizacijskih rešitev, pa tudi različno razumevanje določb.
Varuh ugotavlja, da bi trenutno izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) lahko posameznikom kršilo več medsebojno povezanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »Kljub pozitivnemu cilju vzpostavitve celovitega in sistemsko urejenega modela se v praksi pojavljajo številni izzivi pri izvajanju zakona,« opozarja Varuh.
Eno izmed tveganj zajema kršitev pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS), saj so posamezniki zaradi dolgotrajnega odločanja in zamude pri priznavanju pravic brez nujno potrebne pomoči, kar lahko ogroža njihovo zdravje in osnovno integriteto. S tem je povezana tudi kršitev pravice do socialne varnosti (50. člen Ustave RS), saj sistem v praksi ne zagotavlja učinkovitega in pravočasnega dostopa do pravic.
Kršeno je tudi načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS), saj je bilo mogoče ugotoviti neenako obravnavo oseb v primerljivem položaju – med drugim glede na čas vstopa v sistem, pravno podlago bivanja ali pripadnost neki skupini (npr. osebe v posebnih socialnovarstvenih zavodih ali upokojenci iz tujine). Takšno razlikovanje pomeni tudi kršitev 5. člena Konvencije o pravicah invalidov, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi invalidnosti, in 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo, zlasti v primeru sistemskega ali pavšalnega izključevanja nekaterih skupin. Varuh opozarja še na kršitev 23. člena Evropske socialne listine, saj pravice starejših oseb veljajo na normativni ravni, vendar jim te v praksi niso zagotovljene pravočasno in učinkovito.
Varuh je na podlagi do zdaj zaznanih pomanjkljivosti Ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP) priporočil:
- naj zagotovi pravočasno odločanje o pravicah z ustreznimi tehničnimi in kadrovskimi pogoji ter učinkovitim spremljanjem potreb in zmogljivosti sistema, da se preprečijo čakalne vrste in se zagotovi enaka obravnava vseh upravičencev;
- naj uredi položaj posameznikov v posebnih socialnovarstvenih zavodih, ki kljub priznanim pravicam teh ne morejo koristiti;
- naj odpravi finančne neenakosti pri plačilu institucionalnega varstva glede na pravno podlago namestitve;
- naj posebno pozornost nameni izboljšanju kadrovskih razmer z ustreznimi spodbudami in
- naj ustrezno uredi vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe za upokojence iz tujine, ki živijo v Sloveniji.
MSP je v svojem odzivu na priporočila Varuha zelo dobro pojasnil nekatere ukrepe, ki jih že izvaja, kar Varuh pozdravlja. Strinja se tudi z mnenjem ministrstva, da je sistem dolgotrajne oskrbe živ sistem, ki ga je treba nenehno prilagajati in spreminjati.
Dolgotrajna oskrba je po mnenju varuha človekovih pravic ena najpomembnejših in nujno potrebnih reform na področju socialne varnosti, zato mora biti njeno izvajanje ustavno skladno, sistemsko premišljeno in v celoti usmerjeno v varovanje človekovega dostojanstva.
Več o ugotovitvah Varuha človekovih pravic o izvajanju dolgotrajne oskrbe v viru: https://www.varuh-rs.si/novice/sporocila-za-javnost/%C2%BBdolgotrajna-oskrba-mora-delovati-ucinkovito-pravocasno-ter-skladno-z-ustavo-rs-in-mednarodnimi-standardi%C2%AB-opozarja-varuh-clovekovih-pravic