Metuljčki v trebuhu. Pogledovanje na telefon, ali je prišlo novo sporočilo. Nasmeh ob sami misli na določeno osebo. Želja, da bi jo čim prej ponovno videli. In tisti nekoliko nenavaden občutek, ko se nam zdi svet nenadoma lepši.
Običajno vse to povezujemo z mladostjo in prvimi ljubeznimi. Toda ali lahko človek pri 60, 70 ali celo 80 letih doživi podobno močno zaljubljenost?
Znanost daje precej jasen odgovor: sposobnost za romantično zaljubljenost ne izgine nikoli.
Vendar je zgodba zanimivejša od preprostega »da«. Zaljubljenost v zrelih letih je lahko po nekaterih značilnostih zelo podobna mladostni, življenjske izkušnje, pričakovanja in način oblikovanja odnosov pa se skozi leta spreminjajo.
Kaj se pravzaprav zgodi v možganih, ko se zaljubimo?
Zaljubljenost ni samo pesniški občutek. Spremljajo jo merljive spremembe v delovanju možganov.
V eni najbolj znanih raziskav so Arthur Aron, Helen Fisher in sodelavci s funkcionalno magnetno resonanco opazovali možgane ljudi, ki so bili močno in sveže zaljubljeni. Ko so udeleženci gledali fotografijo osebe, v katero so bili zaljubljeni, so raziskovalci zaznali povečano aktivnost v območjih možganov, povezanih z nagrajevanjem, motivacijo in dopaminom, med drugim v ventralnem tegmentalnem območju oziroma VTA in kavdatnem jedru.
Poenostavljeno povedano: zaljubljeni možgani ljubljeno osebo zaznavajo kot nekaj izjemno pomembnega in zaželenega.
To pomaga pojasniti nekatere dobro znane občutke zaljubljenosti:
- veliko energije,
- močno osredotočenost na eno osebo,
- evforijo,
- hrepenenje,
- močno željo po bližini in pozornosti drugega.
In ti možganski sistemi ob določeni rojstnodnevni torti preprosto ne prenehajo delovati.
Torej se lahko pri 70 zaljubimo tako močno kot pri 17?
Lahko se zelo močno zaljubimo.
A ne moremo trditi, da je izkušnja pri vseh starostih identična.
Vemo pa, da starejši odrasli še vedno iščejo in ustvarjajo nove romantične odnose, doživljajo spolno željo in intimnost ter lahko občutijo močno čustveno navezanost. Sodobne raziskave zato precej odločno zavračajo predstavo, da romantična in spolna plat človeka preprosto izgine z leti.
Ljubezensko življenje se ne konča pri določeni starosti
Zelo zanimiva raziskava, objavljena leta 2026, je zajela 100 samskih žensk in moških, starih od 60 do 83 let, ki so iskali nove odnose.
Raziskovalci so ugotovili, da so romantični odnosi, bližina in spolnost za številne še vedno pomemben del življenja. Udeleženci so sicer prepoznavali telesne spremembe, povezane s staranjem, vendar jih praviloma niso razumeli kot oviro, ki bi pomenila konec intimnosti. Pogosteje so svoja pričakovanja in način izražanja bližine prilagodili življenjskemu obdobju.
Podobne ugotovitve je pokazala raziskava žensk med 64. in 77. letom, ki so v poznejšem življenju oblikovale nove romantične odnose. Številne so opisovale ponovno prebujeno spolno željo in uživanje v intimnosti. Spolnost morda ni imela popolnoma enakega mesta kot v mladosti, vendar je ostajala pomemben del partnerstva.
Ljubezen se lahko skozi leta spremeni – ni pa nujno šibkejša
Zanimivo je tudi vprašanje, kaj se zgodi po prvih metuljčkih.
Pogosto slišimo, da strastna ljubezen nujno izgine in jo nadomestita samo še navada in prijateljstvo.
Tudi to je preveč poenostavljeno.
Raziskovalka Bianca Acevedo in sodelavci so s slikanjem možganov preučevali ljudi, ki so bili poročeni v povprečju 21,4 leta in so poročali, da so še vedno močno zaljubljeni v svojega partnerja.
Ko so gledali fotografije svojih partnerjev, so se aktivirala nekatera ista dopaminsko bogata območja sistema nagrajevanja, ki so jih predhodne raziskave zaznale pri ljudeh v zgodnji fazi zaljubljenosti.
To pomeni nekaj pomembnega:
dolgotrajna ljubezen in močna romantična čustva se ne izključujejo.
Hkrati so bili pri dolgoročnih partnerjih vključeni tudi sistemi, povezani z navezanostjo in globoko povezanostjo. Dolgotrajna ljubezen je torej lahko kombinacija strasti in varnejše, stabilnejše navezanosti.
Morda se z leti spremeni predvsem to, kaj od odnosa želimo
Ko smo mlajši in imamo občutek, da je pred nami ogromno časa, pogosteje iščemo nove izkušnje, nova poznanstva in možnosti za prihodnost.
Ko se naše dojemanje časa spremeni, začnejo večjo vrednost dobivati odnosi, ki imajo čustven pomen tukaj in zdaj. Ljudje lahko postanemo bolj izbirčni glede tega, komu namenjamo čas in energijo.
Manj: Kaj bo iz tega čez deset let?
In več: Kako se ob tej osebi počutim danes?
Pri zreli ljubezni ima bližina pogosto drugačen pomen
Raziskave starejših odraslih kažejo, da lahko z leti večji pomen dobijo:
nežnost, dotik, zaupanje, druženje, občutek varnosti, medsebojna pomoč in čustvena bližina.
V raziskavi moških in žensk med 66. in 92. letom so sodelujoči govorili o tem, kako se njihov odnos do spolnosti skozi leta spreminja. Čeprav so bile telesne spremembe resnične, so številni poudarjali pomen čustvene povezanosti in intimnosti. Zadovoljujoč odnos je bilo mogoče ohranjati tudi ob spremembah spolnega delovanja.
Starejša raziskava žensk, ki so se po 50. letu ponovno poročile, je podobno pokazala premik od poudarka predvsem na spolnem odnosu in strasti k večjemu vrednotenju nežnosti, objemov, druženja in bližine.
To pa nikakor ne pomeni, da strast izgine.
Prej pomeni, da ima lahko ljubezen več različnih plasti.
In kaj je z metuljčki v trebuhu?
Tudi ti nimajo starostne omejitve.
Ko nas nekdo zelo privlači in nam veliko pomeni, se aktivirajo sistemi pozornosti, nagrajevanja in motivacije. Zato je povsem mogoče, da odrasel človek ponovno doživi tisto nekoliko smešno stanje:
pogosto pogleda telefon,
razmišlja, kaj bo oblekel na srečanje,
se veseli naslednjega zmenka,
premleva zadnji pogovor,
in postane nekoliko nervozen, ko zagleda osebo, ki mu je všeč.
Pravzaprav nove zveze tudi v poznejšem življenju niso nujno vedno umirjene.
Raziskava iz leta 2026, v kateri so spremljali pare med 30. in 88. letom, je pokazala nekaj zelo zanimivega. Pri ljudeh, ki so bili v novih zvezah oziroma so hodili na zmenke, so bili starejši udeleženci ob dneh z več napetostmi v odnosu v nekaterih pogledih celo bolj telesno in čustveno odzivni kot mlajši.
Z leti imamo nekaj, česar kot najstniki nismo imeli
Izkušnje.
Človek pri 65 letih običajno bolje pozna sebe kot pri 16.
Morda jasneje ve:
kaj mu v odnosu ustreza,
česa ne želi več sprejemati,
kaj mu pomeni bližina,
koliko samostojnosti potrebuje,
in katere stvari so mu v življenju res pomembne.
Nova ljubezen lahko prinese tudi nove izzive
Romantičnih odnosov v poznejšem življenju ne smemo idealizirati.
Nova zveza lahko odpre povsem praktična vprašanja, ki jih pri dvajsetih običajno ni:
Ali se želiva ponovno poročiti?
Ali želiva živeti skupaj ali vsak v svojem domu?
Kako bo z odraslimi otroki?
Kaj pa premoženje in dedovanje?
Kaj se zgodi, če eden od partnerjev potrebuje nego?
Raziskave novih zvez v poznejšem življenju kažejo, da prav vprašanje prihodnje skrbi za partnerja lahko pomembno vpliva na odločitve starejših odraslih glede novih partnerstev.
Zrela ljubezen zato lahko združuje nekaj zelo mladostnega – vznemirjenje ob novi osebi – z zelo odraslimi življenjskimi vprašanji.
Raziskave in viri
Aron, A., Fisher, H., Mashek, D. J. in sod. (2005). Reward, motivation, and emotion systems associated with early-stage intense romantic love, Journal of Neurophysiology.
Acevedo, B. P., Aron, A., Fisher, H. E. & Brown, L. L. (2012). Neural correlates of long-term intense romantic love, Social Cognitive and Affective Neuroscience.
Carstensen, L. L. (2021). Socioemotional Selectivity Theory: The Role of Perceived Endings in Human Motivation, The Gerontologist.
Fileborn, B. in sod. – raziskave spolnosti in odnosov v poznejšem življenju; ter študije novih romantičnih odnosov starejših odraslih.
Neff, L. A. & Beer, J. S. (2026). Dating in Later Life: Do the Advantages of Age Depend on the Relational Context?, Personality and Social Psychology Bulletin.